Blagoslov doma na sveti večer

Stara slovenska navada je, da na sveti večer (24. decembra) blagoslovimo in pokadimo svoje domove.  Kajenje, blagoslov in molitev ponovimo na silvestrovo (31. decembra) in na predvečer svetih treh kraljev (5. januarja).

Najprej zapojemo pesem:

Poslušajte, vsi ljudje,
sveti Jožef v mesto gre.
Sveti Jožef in Marija
gresta v mesto Betlehem.

Ko pa v mesto prideta,
prenočišče iščeta.
Oj ti mesto betlehemsko,
da nas nočeš prenočit.

Sveti Jožef govori:
za večerjo me skrbi.
Pa Marija ga tolaži:
saj večerje treba ni.

Za ročico jo drži,
na oslička posadi,
potlej gresta ven iz mesta,
ven iz mesta Betlehem.

Ko pa iz mesta prideta,
bajtico zagledata.
Tam na gmajn’ci
v revni štalci je rodila Jezusa.

Vsi zapojmo iz srca
v slavo Jezusa Boga,
da nam Dete betlehemsko
blagoslov svoj sveti da.

Zberemo se ob jaslicah in pričnemo z molitvijo veselega dela rožnega venca (ki si ga, Devica od Svetega Duha spočela). Pokrižamo se in med blagoslovom in kajenjem zmolimo vsaj en del rožnega venca, če je stanovanje majhno, pa vsaj eno desetko, npr. ki si ga, Devica, rodila…

V sprevodu gremo med molitvijo po prostorih stanovanja ali hiše in se po obhodu spet zberemo ob jaslicah, da zmolimo  izbrano desetko ali še druge desetke veselega dela rožnega venca do konca.

Potem zapojemo:

Vse že spi, je polnoč.
Le Devica z Jožefom tam,
v hlevcu var’je Detece nam.
Spavaj Dete sladko,
spavaj Dete sladko.

Sveta noč, blažena noč!
Prišla je nam pomoč;
Dete božje v jaslih leži,
grešni zemlji radost deli.
Rojen je Rešenik,
rojen je Rešenik.

Sveta noč, blažena noč!
Radostno pevajoč
angeli Gospoda slave,
mir ljudem na zemlji žele:
Človek, zdaj si otet,
človek zdaj si otet!

Med petjem eden izmed družinskih članov položi v jaslice dete Jezusa. Nato prižgemo lučke na božičnem drevescu.

Nato oče ali mama počasi in slovesno prebere odlomek iz Lukovega evangelija (Lk 2,1-14):

Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Davidovo mesto, Betlehem, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, da bi rodila. Rodila je sina, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču.  Prav v tistem kraju so pastirji prenočevali na pod milim nebom. Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova svetloba jih je obsijala, da so se prestrašili. Angel pa jim je rekel: »Ne bojte se! Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudi. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus, Gospod. Po tem znamenju ga boste spoznali: našli boste dete, povito v plenice in položeno v jasli.« V hipu je bila pri angelu množica nebeških zborov, ki je hvalila Boga in govorila: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.«

Sledijo prošnje.

V tej sveti božični noči še posebej čutimo Božjo dobroto in ljubezen. Polni hvaležnosti in veselja se obrnimo k nebeškemu Očetu:

1. Naj bodo naša srca odprta za Jezusa, tvojega učlovečenega Sina.
2. Naj vesela novica o Kristusovem rojstvu razveseli vse, ki so žalostni in jih zaradi težav življenja tare obup.
3. Naj nam bo rojstvo vsakega otroka znamenje Božje ljubezni in upanja.
4. Naj Novorojeni prinese mir v naša srca, v naše družine, v našo družbo.
5. Naj angelsko oznanilo seže v vse kraje sveta, zlasti tja, kjer divjajo vojne in trpijo nedolžni ljudje.

Dobri Oče, ob prazniku rojstva tvojega Sina še bolj čutimo tvojo neskončno ljubezen. Utrdi v nas zavest, da nas v njem ljubiš in si nam blizu vsak trenutek našega življenja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Po kratkem premoru zmolimo očenaš, ki ga sklenemo z voščilom:

»Blagoslovljen in srečen božič!«

Skrivnosti veselega dela rožnega venca, ki jih za očenašem napovemo pri vsaki prvi zdravamariji posamezne desetke, so naslednje: ki si ga Devica od Svetega Duha spočela; ki si ga Devica v obiskovanju Elizabete nosila; ki si ga Devica rodila; ki si ga Devica v templju darovala; ki si ga Devica v templju našla. Molitev desetke zaključimo s Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

Pripravila: Mojca Bertoncel