Božja beseda je kot kozmonavtska izkušnja

Leta 1965 je sovjetski kozmonavt Aleksej Leonov kot prvi opravil vesoljski sprehod zunaj vesoljskega plovila. Kot je sam povedal, je naenkrat »odkril vesolje, globoko črnino, zvezde povsod in Sonce z nevzdržnim sijajem. Tega preprosto ne moreš resnično dojeti. Zgolj tam zunaj lahko občutiš veličino – razsežnost vsega, kar nas obkroža.« Kasneje je še povedal: »Svojega prvega odziva se sploh ne spominjam, a na srečo so ga posneli. Rekel sem: ‘Vau, Zemlja je okrogla!’ Ko si na Zemlji, pač verjameš, da je takšna. A šele ko to vidiš na lastne oči, je to pravo, edinstveno doživetje.«

Kar je doživel Aleksej Leonov, so za njim še mnogi drugi kozmonavti in to so poimenovali posebna kozmonavtska izkušnja. Eno je namreč znanje, ki ga v šoli dobimo o našem planetu in osončju, povsem nekaj drugega pa je osebno doživetje globoke črnine neizmernega vesolja, bleščečega sijaja sonca in srečanje z Zemljo, ko jo gledaš pred seboj kot na dlani.

Zakaj pišem o tem? Zdi se mi dobra prispodoba za primerjavo med verskim znanjem in versko izkušnjo. Kot otroci smo se naučili, da je Bog Stvarnik in Odrešenik, da v resnici obstaja v treh osebah, da je dober in da bomo prišli v nebesa, če sprejmemo Jezusa za Odrešenika in če živimo po Svetem Duhu. Vse lepo in prav! A nekaj bistvenega tu manjka: to je izkušnja vere, doživetje Boga.

Če je za kozmonavtsko doživetje potreben odmik v vesolje, je za versko izkušnjo potreben drugačen odmik. Človek potrebuje Božjo perspektivo, da sploh zmore dojeti namen svojega življenja. Ko se odpre Božjemu pogledu, doživi, kako majhen je pred Njim in hkrati kako neverjetno dragocen Zanj.

Točno to se zgodi, ko se sreča z Božjo besedo. Ta ni zgolj nek zapis o Bogu in Njegovem nauku, ampak je dobesedno Bog sam, ves živ, ljubeč, hrepeneč po srečanju z menoj. Daje mi nasvete v mojih dvomih in obliž na moje rane. Potolaži me v skrbeh, poišče me celo v grehu. Prebuja mi veselje in upanje. Opogumlja me, naj Mu zaupam. Zagotavlja mi, da je vedno z menoj, in da z Njim nič ni nemogoče. Takšen pogled na življenje je podoben vesoljski izkušnji, v konkretnem življenju pa se izkaže za Resnico. Zdi pa se, da današnji človek celo lažje premaga pot od našega planeta do roba vesolja kot tisto od glave do srca.

Luka Mavrič

Foto: Fb