21. januarja 2021, na obletnico rojstva Božjega služabnika Antona Strleta, je potekala sklepna seja škofijskega postopka za njegovo beatifikacijo, ki se je začel leta 2014.

 

Nadškof Stanislav Zore je ob tej priložnosti zaupal svoj spomin na prof. Strleta:

»Ko je ostareli profesor, ves izsušen od askeze, prišel na sredino cerkve, je kot spodsekan padel na obe koleni pred Najsvetejšim in se globoko priklonil. Vstajanje je bilo prava muka. Z obema rokama se je oprl ob tla in se potem mukoma, z velikim naporom dvignil. Ta prizor mi bo ostal v spominu do konca življenja. Takrat sem namreč živo začutil profesorjevo globoko vero in spoštovanje do zakramenta svete evharistije ter prvič globoko začutil: človek, ti si svetnik

Škofijski postopek za beatifikacijo se je s to sejo zaključil. Celotno dokumentacijo so zapečatili ter jo poslali na Kongregacijo za zadeve svetnikov v Rimu. Pot do beatifikacije je še pred nami.

Formalne postopke bodo vodili uradniki na Kongregaciji, mi pa ne smemo čakati križem rok. Pomnožiti moramo svoje molitve in prinašati svoje potrebe pred Boga po priprošnji Božjega služabnika Antona Strleta, saj bo za srečen zaključek postopka potreben čudež na njegovo priprošnjo.

G. nadškof je končal z besedami:

»Svetnikov ne dela Kongregacija za svetnike, svetniki prihajajo iz gorečih molitev vernikov, ki zaupajo v njihovo priprošnjo.«

 

Molitev za beatifikacijo

Sveti troedini Bog,

svojega služabnika Antona Strleta

si poklical, da Ti je kot duhovnik,

spovednik in bogoslovni učitelj

zvesto služil v veri, upanju in ljubezni.

Z globokim molitvenim življenjem

in obhajanjem evharistije

je spolnjeval svoje vsakodnevne dolžnosti.

V luči svojega vodila »Povsod Boga«

se je popolnoma izročil

Jezusovemu in Marijinemu srcu.

(Na njegovo priprošnjo Te prosim za …)

Daj, da bo pred vesoljno Cerkvijo

prištet med blažene.

Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

 

Iz življenja …

Anton Strle je bil rojen 21. januarja 1915 v Osredku (župnija Sv. Vid nad Cerknico) v družini z osmimi otroki, od katerih so trije umrli kmalu po rojstvu. Kmalu je izgubil tudi starše. Pri desetih letih je na paši živine začutil Božji klic za duhovnika. Mašniško posvečenje je prejel 29. junija 1941, ko se je ravnokar začela druga svetovna vojna.

 

V zaporu več let

Ker je napisal knjigo Mladec Kristusa Kralja, življenjepis mladega mučenca Lojzeta Grozdeta, je po vojni veljal za “sovražnika ljudstva”. Po vojni so ga trikrat zaprli, kjer je skupaj preživel pet let in pol. Ko je prišel iz zapora je bil sedem let župnik v Planini pri Rakeku.

 

“Puščavniško” življenje in predano delo

Leta 1959 je prišel v Ljubljano in se naselil v svoji “puščavniški” sobi nekdanjega Alojzijevišča, kjer je tudi teološka fakulteta, in tu ostal vse do smrti. Dogmatiko je predaval skoraj trideset let. Bil je živi teološki leksikon, saj je imel izjemen spomin. Veliko je tudi pisal. Do sedaj je potrjeno 690 objavljenih naslovov, a natančnega števila ne bo moč ugotoviti, saj se pogosto ni podpisoval. Imel je izjemen čut za jezik. V slovenščino je prevedel številna teološka dela …

Žal pa je bil vse življenje slabega zdravja. Odpovedal se je vsakemu udobju in živel asketsko skromno. Dolgo si je sam kuhal enolončnice, peš hodil na ljubljanski grad in med potjo molil rožni venec …

V spominu mnogih pa je ostal kot izjemen spovednik; med njegovimi spovedanci je bilo tudi več škofov.

Umrl je 20. oktobra 2003 v Ljubljani.

 

 

 Misli prof. Strleta

“Svetnik je kristjanov vzor, kako častiti in ljubiti Boga.”

“Potrebno je predvsem resnično spreobrnjenje k živemu Bogu Jezusa Kristusa.”

“Končno je važno samo to, da izpolnimo Božjo voljo na tistem mestu, kamor nas je postavila božja previdnost, pa naj bo še tako bridko.”

 

 

 Gradiva:

Več na spletni strani duhovne družine delo >>>

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše