Sklepna seja škofijskega postopka za beatifikacijo Božjega služabnika Antona Strleta

Objavljeno: 22. 01. 2021

|

<strong>Sklepna seja</strong> škofijskega postopka za <EM>beatifikacijo Božjega služabnika Antona Strleta</EM>

V četrtek, 21. januarja, na obletnico rojstva Božjega služabnika Antona Strleta (21. januar 1915 – 20. oktober 2003), je potekala sklepna seja škofijskega postopka za beatifikacijo.

 

Nagovor ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zoreta OFM

Danes bi imel Božji služabnik prof. Anton Strle rojstni dan. Star bi bil 106 let. Zato je zelo primerno, da sklepno sejo škofijskega postopka za beatifikacijo in kanonizacijo obhajamo prav danes. Načrtovali smo sicer, da bi ta dogodek pripravili za 20. oktober leta 2020. Na ta dan je namreč profesor Strle leta 2003 umrl. Pri svetnikih običajno pravimo, da je njihov smrtni dan rojstni dan za nebesa.

Razmere zaradi koronavirusa so poskrbele, da škofijski del postopka obhajamo na dan njegovega rojstva na ta svet. Zadnjih nekaj dni me namreč obhaja misel, da svetniki z Božjimi barvami olepšajo naš svet. Tudi Božji služabnik profesor Strle je na njemu lasten način, z dosledno askezo, predano molitvijo in dosledno ljubeznijo do teološke resnice vsem nam v Božjih barvah odkrival lepoto stvarstva in življenja s Kristusom. Nad vsem tem pa je žarel njegov duhovniški lik, ki je kot »alter Christus« živel in razodeval veličino Božje ljubezni v zakramentu evharistije in sprave.

Profesorja Strleta sem srečeval kot predavatelja na Teološki fakulteti, kot neutrudnega izpraševalca pri izpitih. A vse te ure v predavalnici in kilogrami dogmatičnih skript zbledijo ob prizoru iz uršulinske cerkve Svete Trojice v nekem nedeljskem popoldnevu. Stal sem v ozadju cerkve in se za nekaj trenutkov potopil v molitev. Tedaj je v cerkev prišel profesor Strle. Prizor, vreden odličnega peresa, ki bi moglo opisati dramatičnost trenutka, ali pa čopiča, ki bi znal ujeti svetost tistih nekaj sekund.

»Ko je ostareli profesor, ves izsušen od askeze, prišel na sredino cerkve, je kot spodsekan padel na obe koleni pred Najsvetejšim in se globoko priklonil. Vstajanje je bilo prava muka. Z obema rokama se je oprl ob tla in se potem mukoma, z velikim naporom dvignil. Ta prizor mi bo ostal v spominu do konca življenja. Takrat sem namreč živo začutil profesorjevo globoko vero in spoštovanje do zakramenta svete evharistije ter prvič globoko začutil: človek, ti si svetnik.«

Škofijski postopek bomo s to sejo zaključili in celotno dokumentacijo zapečatili ter jo poslali na Kongregacijo za zadeve svetnike v Rimu.

Pred seboj vidite arhivske škatle, ki so polne pisem, spisov, člankov, razprav in drugega gradiva, ki ga je napisal Božji služabnik. Vse to so pregledali in o tem podali svoje mnenje teološki cenzorji. Zahvaljujem se jim za strokovnost in zavzetost. Ob tem so številni dokumenti iz arhivov, ki govorijo o Božjem služabniku in njegovem delu. Iz teh dokumentov je nastala obsežna študija Zgodovinske komisije, ki obsega 432 strani. Zgodovinska komisija, s. Jasna Kogoj, mag. Blaž Otrin in dr. Tamara Griesser – Pečar je opravila obsežno in odlično delo.

Izredno delo je opravilo cerkveno sodišče, ki je zaslišalo vse priče in uredilo zapisnik njihovih zaslišanj. Hvala lepa škofovemu delegatu p. Jožetu Puclju, pravdniku Francu Šenku  in notarju Igorju Vojinoviču.

Prav je, da se zahvalim tudi vsem, ki so na mnoge in različne načine sodelovali pri izvedbi celotnega škofijskega postopka, od prevajalcev, kopistov, prepisovalcev in tolikih drugih, ki so z znanjem in ljubeznijo opravili svoje delo. Zahvalim se vsem, ker vseh ne morem našteti.

Posebej pa bi se rad zahvalil postulatorju Andreju Piršu. Škofijski postopek je bil opravljen v točno štirih letih. Prva seja sodišča je bila na današnji dan leta 2017. Brez pomisleka rečem, da je bilo vse narejeno v rekordnem času. Za to je s svojo neizmerno požrtvovalnostjo in sposobnostjo spodbujanja drugih poskrbel postulator dr. Andrej Pirš. Bil je duša in srce tega postopka in za to se mu iskreno zahvaljujem.

Gradivo postopka bomo sedaj izročili Kongregaciji za zadeve svetnikov. Pot do beatifikacije je še pred nami. Formalne postopke bodo vodili uradniki na Kongregaciji, mi pa ne smemo čakati križem rok. Pomnožiti moramo svoje molitve in prinašati svoje potrebe pred Boga po priprošnji Božjega služabnika Antona Strleta, saj bo za srečen zaključek postopka potreben čudež na njegovo priprošnjo.

Naj končam z besedami, ki sem jih že povedal: »Svetnikov ne dela Kongregacija za svetnike, svetniki prihajajo iz gorečih molitev vernikov, ki zaupajo v njihovo priprošnjo.«

 


Vir: Vatican News

Foto: Tatjana Splichal

Obj.: M. B.

Povej naprej.