Kongregacija za nauk vere: V službi zaklada vere vseh

Objavljeno: 04. 02. 2021

|

Kategorije: Uredniški izbor, Vera

Kongregacija za <strong>nauk vere</strong>: <em>V službi zaklada vere vseh </em>

Kardinal Ladaria: Kongregacija v službi zaklada vere vseh

Vatican News je na svojem portalu uvedel novo rubriko z naslovom »Znotraj Vatikana«. V njej bodo predstavljeni različni dikasteriji Svetega sedeža: njihova zgodovina, cilji, poslanstvo in delovanje. Najprej je na vrsti Kongregacija za nauk vere, o kateri je spregovoril njen prefekt, kardinal Luis Ladaria Ferrer.

Najstarejša kongregacija, varovanje nauka vere

Gre za prvo in najstarejšo kongregacijo rimske kurije, njeno ime je bilo v preteklosti povezano z inkvizicijo (Sveta inkvizicija) in s seznamom prepovedanih knjig ter je spominjalo na pretirano strogo Cerkev. Kot je dejal kardinal Ladaria, se danes v tem smislu še vedno čuti teža  preteklosti, saj se pogosto ljudje ne zavedajo globokih sprememb, ki so se zgodile v Cerkvi in rimski kuriji v zadnjih časih. »Ne imenujemo se več Inkvizicija, seznam ne obstaja več,« je poudaril prefekt ter dodal: »Naše poslanstvo je spodbujati in varovati nauk o veri. Gre za nalogo, ki bo v Cerkvi vedno potrebna, saj je njena dolžnost predati nauk apostolov novim generacijam. “Skrb za pravi nauk” je obstajala pred Svetim oficijem, najdemo jo že v Novi zavezi. O njej pričajo mnogi koncili, sinode itd. Seveda se je način udejanjanja te naloge preko stoletij spremenil in lahko si mislimo, da se bo še spremenil tudi v prihodnosti. Vendar pa bo vedno ostala skrb za zvestobo nauku apostolov.«

Proračun v skladu s poslanstvom

V nadaljevanju intervjuja je kardinal Ladaria odgovoril na vprašanje glede proračuna Kongregacije za nauk vere. Le-ta je po njegovih besedah skromen: »Vključuje plače uradnikov in redne stroške, povezane z delovanjem dikasterija. Poleg tega je potrebno dodati tudi kakšno potovanje, zasedanja Papeške biblične komisije in Mednarodne teološke komisije, nekatere objave ter skromne honorarje za zunanje sodelavce. Proračun Kongregacije ustreza našemu poslanstvu. Ni si nam potrebno izmišljevati dodatnih “nalog”: zadošča nam obilica dela, ki ga imamo pri izpolnjevanju svojega poslanstva.«

Pečat ignacijanske duhovnosti v Cerkvi

Beseda je nadalje tekla o razmišljanju glede pečata ignacijanske duhovnosti pri vodenju vesoljne Cerkve in posebej Kongregacije za nauk vere. Zadnjih sedem let je na Petrovem sedežu jezuit, pa tudi omenjeno Kongregacijo zadnja tri leta vodi jezuit, ki je bil pred tem več kot dvajset let njen svetovalec in zatem tajnik: »Seveda se v mnogih papeževih nagovorih z lahkoto odkrije njegovo domačnost z duhovnostjo sv. Ignacija Lojolskega. To je nekaj naravnega. In razumljivo je, da to vpliva na njegov način vodenja in na njegove odločitve. Vendar pa je ignacijanska duhovnost splošna, ni omejena, odprta je vsemu in vsem in zato je težko določiti konkretne posledice. Morda lahko druge osebe to povejo bolje od mene. Jaz lahko rečem, kar zadeva naš dikasterij: druge bi bilo potrebno vprašati, če in v kakšni meri prepoznajo ta ignacijanski pečat.«

Poslanstvo, ki zadeva celotno Cerkev

Glede poteka dela v Kongregaciji za nauk vere ter če je le-to omejeno zgolj na Rim ali se nanaša tudi na druge dele sveta, je njen prefekt dejal: »Naše poslanstvo zadeva vesoljno Cerkev, čeprav naše delo poteka v Rimu. Dokumenti, ki jih objavimo, so za celotno Cerkev in odločitve, ki jih vsak dan sprejemamo na področju naših pristojnosti, redko zadevajo le Rim. Najpomembnejše naloge, zaradi katerih moramo iti kdaj tudi izven Rima, so povezane z občasnimi srečanji z doktrinalnimi komisijami škofovskih konferenc na različnih celinah. V času svojega služenja na Kongregaciji sem se udeležil treh tovrstnih srečanj: za Afriko v Dar es Salaamu leta 2009, za Evropo v Budimpešti leta 2014 in za Azijo v Bangkoku leta 2019. Dvakrat smo bili tudi v Indiji. Pri tem pa ne smemo pozabiti na srečanja s škofi vsega sveta, ki pridejo v Vatikan na obisk ad limina. Ta so zelo pomembna in nam vzamejo veliko časa in moči.«

Zaščita mladoletnih

Na področju zaščite mladoletnih Kongregacija za nauk vere nima le striktno »disciplinske« vloge pri odkrivanju primerov in ostrem obsojanju zlorab, ampak je njena naloga prav tako ozaveščanje o tej tematiki. Kardinal Ladaria je povedal, da morajo preučiti in rešiti veliko primerov zlorab, za katere izvejo. V obravnavo primerov vključujejo tudi osveščanje, pomagajo ohranjati zaupanje v Cerkev s tem, da vpletenim osebam pokažejo, da v Cerkvi ni nekaznovanosti. Po njegovih besedah so obiski ad limina ključnega pomena za ozaveščanje škofov v različnih državah. Žal pa so morali v zadnjih mesecih ta srečanja zaradi pandemije začasno prekiniti.

Obstaja veliko vrst periferij

Ob koncu intervjuja pa je prefekt odgovoril na vprašanje, če ima Kongregacija za nauk vere pri svojem delovanju kakšno »socialno« strategijo v odgovoru na papeževo naročilo, da bi dosegli periferije današnjega časa in bili blizu ubogim in poslednjim: »Obstaja veliko vrst periferij. Osebe, ki jih poslušamo, problemi, ki jih moramo razrešiti, zadevajo resnične periferije; morda niso tako vidne kot druge, vendar pa to ne pomeni, da so zato manj resnične ali boleče. Ne pozabimo, da so neredko žrtve zlorab najbolj ubogi med ubogimi. Seveda pa moramo mi preučiti vse primere.«

 


Vir: Vatican News

Foto: Vatican News

Obj.: M. B.

Povej naprej.