Nedelja, 14. februar: Hočem, bodi očiščen

Današnji evangeljski odlomek (prim. Mr 1,40-45) predstavlja ozdravitev človeka, obolelega za gobavostjo, torej boleznijo, ki so jo v Stari zavezi imeli za veliko nečistost in je zato vključevala tudi izključitev gobavca iz skupnosti. Njegovo stanje je bilo zares mučno, saj se je zaradi mentalitete tistega časa čutil nečistega tudi pred Bogom, ne samo pred ljudmi. Zato je gobavec iz evangelija prosil Jezusa s temi besedami: ‘Če hočeš, me moreš očistiti!’ (v. 40).

Ko je Jezus to slišal, ga je obšlo sočutje (prim. v. 41). Zelo pomembno se je osredotočiti na ta Jezusov notranji odmev. Ne razume se namreč Kristusovega delovanja, ne razume se Kristusa samega, če se ne vstopi v njegovo srce, polno sočutja in usmiljenja. In to ga je spodbudilo, da je stegnil roko proti temu človeku, obolelem za gobavostjo, se ga dotaknil in mu rekel: ‘Hočem, bodi očiščen!’  Najbolj presenetljivo pa je dejstvo, da se je Jezus dotaknil gobavca, saj je bilo to po Mojzesovi postavi strogo prepovedano. Dotakniti se gobavca je namreč pomenilo, okužiti se tudi od znotraj, v duhu, oziroma postati nečist. Toda v tem primeru tok ni šel od gobavca do Jezusa, da bi ga okužil, temveč od Jezusa do gobavca, da bi mu podaril očiščenje. Pri tem ozdravljenju občudujemo poleg Jezusovega sočutja in usmiljenja tudi njegovo drznost, saj ga ni skrbelo, da bi se okužil in tudi prekršil predpis, ampak ga je gnalo samo hotenje, da bi osvobodil tega človeka prekletstva, ki ga je morilo.

Nobena bolezen ni vzrok za nečistost. Bolezen prav gotovo zajame vsega človeka vendar na noben način ne načne ali prepreči njegovega odnosa do Boga. Še več, bolnik je lahko še bolj združena z Bogom. Medtem ko nas greh – ta pa, napravi nečiste! Sebičnost, ošabnost, vstop v svet korupcije, so bolezni srca, katerih je potrebno biti očiščen tako, da se obrnemo na Jezusa, kot se je gobavec: ‘Če hočeš, me moreš očistiti!’ Sedaj v nekaj trenutkih tišine naj vsak – vsi pomislimo v svojem srcu – pogleda vase in opazuje svojo lastno nečistost, svoje grehe. Vsak naj v tišini, a z glasom srca reče Jezusu: ‘Če hočeš, me moreš očistiti!’ ‘Če hočeš, me moreš očistiti!’ In vsakič, ko s skesanim srcem pristopimo k zakramentu sprave, Gospod ponovi tudi nam: ‘Hočem, bodi očiščen!’ Kolikšno veselje prinese to! S tem gobavost greha izgine in začnemo spet z veseljem živeti svoj sinovski odnos z Bogom in smo ponovno v polnosti vključeni v skupnost.

Na priprošnjo Device Marije, prosimo Gospoda, ki je bolnikom prinesel zdravje, da s svojim brezmejnim usmiljenjem ozdravi tudi naše notranje rane ter nam tako ponovno podari upanje in mir srca.

 

Pripravil: Ervin Mozetič