Sreda, 17. februar: Pepelnična sreda
V luči evangelija je pomembno za postni čas:
– miloščina (dobra dela) kot priložnost, da se globlje zavemo, da je drugi vedno dar. Po Božji ljubezni smo med seboj bratje in sestre. Ljubezen do bližnjega ni izbira, ampak moja prvotna dolžnost, temeljno božje povabilo kristjanu.
– molitev kot priložnost, da se bolj zavemo lepote odnosa z Bogom, veselja, da smo povabljeni v odnos z njim in kot pravi papež Frančišek: Naj nas Sveti Duh vodi na resnično pot spreobrnjenja, da bomo znova odkrili dar Božje Besede.
– post kot priložnost, da se zavemo, kje vse nas greh zaslepi, kako pogosto je naše življenje ujetnik zunanjega videza, najbolj plehkih in bežnih vidikov bivanja.
– Odpoved alkoholu
– odpoved mobitelu eno uro na dan – od 19-20h
Zato je cilj postnega časa:
V prvem tednu smo tako povabljeni, da ozdravimo svoj kisli pogled in vsak dan koga razvedrimo. Bog želi vliti v naša srca svoj nasmeh Ljubezni –podarjajmo ga vsem, ki jih bomo v tem tednu srečali. Nasmeh nič ne stane –pa toliko da. Prvi teden torej prižigajmo luč nasmeha.
V drugem tednu smo povabljeni k trudu,da bodo vsa naša srečanja postala mize razumevanja in sodelovanja. Bog nam je podaril ta svet kot veliko in bogato pogrnjeno mizo, da bi ob njej –kot njegovi otroci, kot bratje in sestre –uživali dobrine tega sveta in se veselili kot srečna družina. Zato nam Jezus naroča: »Spravi se s svojim bratom in potem pridi in daruj!«V drugem tednu smo torej povabljeni k skupni mizi.
V tretjem tednu smo povabljeni, da prižgemo luč molitve. Molitev je pogovor z Bogom, ki je naš Oče, je priporočanje Mariji, naši duhovni materi. Pred njima lahko vedno izlijemo svoje srce, veselje in bolečine. Vedno nam prisluhneta, nas potolažita, nam vračata pogum. Če smo kot družina povezani z njima v molitvi, lažje postajamo prinašalci dobrega bratom in sestram tega sveta. Zato redno molimo.
Četrti teden naj bo teden zahvaljevanja. Če smo hvaležni Stvarniku za vse darove, ki nam jih naklanja –potem z njimi odgovorno ravnamo. Če smo hvaležni ljudem, ki nas dejansko nosijo na rokah, potem se jim trudimo to s hvaležnostjo vračati.
V petem tednu smo povabljeni k odpovedi. Mnogokrat smo v dilemi čemu naj se odpovemo, da bo odpoved smiselna. Knjiga modrosti nam daje konkreten nasvet: odpovejmo se hinavščini, maščevalnosti, opravljanju, obrekovanju–in ostalo nam bo več časa za prijaznost, naklonjenost, ljubeznivost, darežljivost … Odpovejmo se torej praznim stvarem in jih nadomestimo s konkretnimi dejanji ljubezni.
Zadnji, Veliki teden pa si vzemimo več časa za tišino –torej teden tišine. Če umaknemo hrup od svojih ušes, bo srce lažje zaslišalo Božji glas. Naj nam bodo v spodbudo besede svetega Vincencija,ki je rekel: »Utihnejo naj besede, spregovorijo naj dela.«Naj torej spregovorijo dela.
Če so torej v Jezusovem času mnogi razumeli miloščino, molitev in post kot priložnost, da se dokazujejo pred seboj in svetom, naj bi kot Jezusovi učenci razumeli to troje veliko globlje. Postni čas nas vabi, da globlje dojamemo težo greha, znova odkrijemo dar Božje Besede in drugega prepoznamo kot dar, ne kot tekmeca ali breme. K temu na bo vabila tudi naša letošnja postna akcija.
Pripravil: Ervin Mozetič