Umetnost kot spodbuda v postnem času

V postnem času, ki smo ga danes začeli, so nam lahko v pomoč različna umetniška dela, ki pogosto prikazujejo skrivnosti Kristusovega življenja in vabijo k molitvi, postu in dajanju miloščine. O njih ter o Caravaggievi mojstrovini »Sedem del usmiljenja« je v intervjuju za Radio Vatikan spregovoril msgr. Andrea Lonardo, direktor Službe za kulturo in univerze na rimskem vikariatu.

Postni čas kot priprava katehumenov na krst

Obhajanje postnega časa se je začelo okoli 4. stoletja in sicer je predstavljalo pot priprave katehumenov na prejem svetega krsta. Gre za poseben čas, ki ga Cerkev vsako leto predlaga z namenom priprave na praznik Jezusovega vstajenja. Kot odgovor na potrebo človeka, da bi »videl Božje delo«, sakralna umetnost daje vidno in konkretno obliko temu, kar predlaga bogoslužje. Kot je poudaril msgr. Lonardo, je bilo na drugem nicejskem koncilu leta 787 razglašeno, »da je upodabljanje Kristusa v umetniških delih v skladu z resnico o učlovečenju. Podobe so za Cerkev postale obvezne, saj kadar govorimo o Bogu, včasih bolj pomaga, da vidimo določeno podobo, kot pa da slišimo mnoge besede.«

Povezanost med umetnostjo in liturgičnimi časi

»Obstaja izkušnja Cerkve, ki se je navadila brati Sveto pismo preko liturgičnih časov. Sakralna umetnost je vedno povezovala bogoslužne čase s skrivnostmi oz. dogodki iz Kristusovega življenja. Celotni slikarski cikli namreč zvesto sledijo temu, kar predlaga bogoslužje.«

Post in Janezov evangelij

»Umetnost predstavlja to, kar živimo v liturgičnem času. Smo v postnem času: najprej razmišljamo o skušnjavah v puščavi, z vprašanjem, ki ga hudič postavi Jezusu: “Si ti Božji sin?” Nato sledi spremenjenje, Samarijanka ob vodnjaku, ozdravljenje sleporojenega in Lazarjeva obuditev. Vsi ti prizori so vzeti iz Janezovega evangelija in jih Cerkev že od davnih časov uporablja pri pripravi katehumenov na prejem zakramentov.«

Zakaj v umetnosti ni prikazana pepelnica?

»Pepelnična sreda pa ni nikjer upodobljena, ker ne gre za dogodek iz Kristusovega življenja, ampak za Kristusov nauk. Skrivnosti pa prikazujejo Kristusovo življenje. Umetnost ni osredotočena toliko na besede, ki nam jih je Kristus povedal, kot na sámo Kristusovo življenje. Le-to pa nam potem daje razumeti tudi njegove besede.«

Caravaggio: Sedem del usmiljenja

Molitev, post in miloščina spremljajo pot postnega časa. Gre za dejanja, na katera posebej spominjajo dela usmiljenja, ki so v umetnosti raznoliko prikazana. Msgr. Lonardo je v nadaljevanju pogovora povedal več o Caravaggievi upodobitvi: »Caravaggio na sliki za Pio Monte della Misericordia, ustanovo, s katero je leta 1602 v Neaplju začelo sedem laikov, ki so se izročili Mariji, da bi mogli živeti svoje življenje v dejavni ljubezni, upodobi Devico z otrokom. Poleg tega je v petih likih predstavljenih sedem del usmiljenja: Sv. Martin iz Toursa, ki oblači nage in obiskuje bolnike; krčmar, ki sprejme romarja s školjko sv. Jakoba iz Kompostele, kar nakazuje vrednost romanja v Cerkvi v iskanju Božjega obličja; klerik z baklo, ki pokopava mrtve; Samson prejme vodo od Boga in pije z oslovsko čeljustjo; obiskovanje jetnikov in nasičevanje lačnih pa predstavlja prizor ostarelega Simona, ki je v zaporu obsojen na smrt s stradanjem in ga hči Pero hrani z mlekom iz prsi.«

V postu posebej pomembna tudi duhovna dela usmiljenja

»Vse to nam pomaga razumeti, da je postni čas resnično čas dejavne ljubezni, miloščine, srečanja z ubogim in pomoči potrebnim. S postom se naučimo odpovedi, da bi naredili prostor; z dejavno ljubeznijo podariti bratu; preko molitve odkrijemo, da človek ne živi samo od kruha.« Ob koncu pogovora je msgr. Lonardo spomnil tudi na sedem duhovnih del usmiljenja, ki so še posebej pomenljiva v tem postnem času: grešnike svariti, nevedne učiti, dvomljivcem prav svetovati, žalostne tolažiti, nadležne prenašati, žalivcem odpustiti, za žive in mrtve Boga prositi.

Vir: Vatican News

Foto: it.wikipedia.org

Obj.: M. B.