Petek, 26. februar: Kdor reče svojemu bratu tepec

Jezus je prišel postavo dopolnit, ne odpravit. Ključna beseda, ki nam omogoča razumevanje Jezusovega stališča, kako naj povezujemo staro in novo, je beseda »dopolniti«. To pa od nas zahteva poglobitev, duhovno napredovanje, hojo k notranjemu človeku, bližje k nagibom srca, h križišču, kjer se vsak človek srečuje z Bogom, ki je v njem. Jezus nas vse brez razlike postavi pred ogledalo srca. Nenasilje, partnerstvo, resnica. Še preden zagrešiš dejanje nasilja, poglej vase in očisti svojo notranjo posodo duha vsakega nasilja, jeze, maščevanja. Preden padeš v fizično dejanje nezvestobe, preveri nagibe svojega srca. Preden iz tvojih ust pride beseda, jo pretehtaj in spusti čez filter iskrenosti; prepozno bo, če jo pustiš, da se onesnaži v tvoji notranji umazani kadi laži, prevare, slabih namenov, manipulacije.

Ob Jezusovih besedah, ki smo jih pravkar slišali, si zapomnimo troje.

Prvič: Bog nam postavlja zahteve v naše dobro. Zapovedi, ki nam jih daje, so sad njegove ljubezni do nas. So pomoč, ki nam jo ponuja.

Drugič: od nas je odvisno, ali bomo sprejeli njegovo pomoč, ali bomo izpolnjevali njegove zapovedi.

In tretjič: da lahko živimo po Božjih zapovedih, moramo sodelovati z Bogom. Jezus pravi: »Brez mene ne morete ničesar storiti.« Šele ko svoje moči združimo z Božjo močjo, lahko nekaj naredimo. Za to pa moramo biti v stalnem stiku z Bogom. Vsakodnevna molitev, redna nedeljska sv. maša, pri kateri sprejmemo sv. obhajilo, in mesečna sv. spoved so minimum, ki je potreben za stalen stik z Bogom. Minimum!

Potrudimo se, da ga bomo dosegali. Očistimo svojo notranjost vse umazanije, pri tem pa prosimo Boga za pomoč, da bomo mogli z ljubečim Jezusovim pogledom gledati na ljudi okoli sebe.

 

Pripravil: Ervin Mozetič