Četrtek, 18. marec: Janez Krstnik je priča, ki pokaže na Jezusa

Bogoslužje Cerkve nam tudi danes, kakor zadnja dva dni, ponuja v razmišljanje lik Janeza Krstnika, ki je v evangeliju predstavljen kot priča. Njegova poklicanost je ravno to, da pričuje za Jezusa, pokaže na Jezusa, kot svetilka na luč: Svetilka, ki kaže, kje je luč, pričuje za luč. Bil je glas. On sam je rekel o sebi: ‘Jaz sem glas, ki vpije v puščavi’. Bil je glas, ki pa pričuje za Besedo, kaže na Besedo, Božjo Besedo. On je samo glas. On je bil spokorni pridigar, ki je krščeval, Krstnik.

Janezov zgled je torej začasen, ki pa kaže na dokončnega in ta dokončni je Jezus. To je njegova veličina, ki jo je pokazal vsakič, ko so ga ljudstvo in učitelji postave spraševali, če ni morda Mesija. On je zelo jasno odgovarjal: ‘Nisem.’

To začasno, a gotovo, močno pričevanje, ta bakla, ki se ne pusti ugasniti vetru posvetnosti, ta glas, ki se ni pustil utišati moči ošabnosti, je postal nekdo, ki pokaže drugega in odpre vrata za drugo pričevanje, tisto Očetovo, o katerem danes pravi Jezus: ‘Jaz pa imam večje pričevanje, kakor je Janezovo, Očetovo’. In Janez Krstnik je odprl vrata za to pričevanje. In zaslišal se je Očetov glas: ‘Ta je moj Sin’. Janez pa je bil tisti, ki je odprl ta vrata. Velik je ta Janez, vedno se pusti odriniti na stran.

Ponižen je, sam sebe da v nič in s tem pripravlja isto pot, po kateri bo šel potem Jezus, po tisti: izprazniti se samega sebe. In tako bo vse do konca, v temini celice, v zaporu, obglavljen zaradi muhavosti plesalke, zavisti prešuštnice in slabosti pijanca.

Primeren dan je danes, da si postavimo vprašanje o lastnem krščanskem življenju. Ali je moje krščansko življenje vedno odpiralo pot Jezusu? Ali je bilo moje življenje polno zgled, ki je vedno  pokazal  na Jezusa? Zahvalite se za  pričevalci za Jezusa. Naj vam Janez, ta veliki pričevalec, pomaga na tej novi poti, ki jo danes vi vedno znova začenjate.

 

Pripravil: Ervin Mozetič