Na Žalah žalna slovesnost v spomin preminulim v času epidemije covida-19

Na ljubljanskih Žalah je v nedeljo, 14. marca, potekala žalna slovesnost v spomin preminulim in v sočutje svojcem v času epidemije covida-19. 14. marca 2020 je v Sloveniji ugasnilo prvo življenje zaradi covida-19. Ob obletnici je bila pripravljena žalna slovesnost, s katero se je Slovenija poklonila spominu vseh preminulih zaradi Covida-19 in izrekla sožalje in sočutje njihovim svojcem. Žalne slovesnosti so se poleg predsednika republike, predsednika vlade, predsednika državnega zbora, predsednika državnega sveta udeležili tudi predstavniki verskih skupnosti, med njimi ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Molitev je zmolil gospod Geza Fila. Pred sklepom žalne slovesnosti je nadškof Stanislav Zore blagoslovil za ta namen posajeno vrbo žalujko.

Žalni nagovor predsednika republike

V imenu države je imel žalni nagovor predsednik republike Borut Pahor, ki je  izpostavil, da smo v žalosti in žalovanju ob tem, ko so mnogi med nami izgubili svoje bližnje zaradi koronavirusne bolezni, skupaj ter da smo v tem času razvili solidarnost in sočutje.  »Strah in bolečino premagujeta upanje in vzajemnost«, je dejal predsednik republike in dodal, da smo ob vsej grenkobi občudovali tudi najplemenitejša dejanja vseh, ki so se razdajali v borbi proti tej bolezni. »Za nami je težko leto, tudi samotno, vsi smo izgubili in se naučili živeti na način, ki nam je bil prej tuj«, je dejal predsednik republike in dodal, da smo živeli neobičajen čas, v katerem je vsak izmed nas razmišljal o tem, kakšen je bil svet prej in kakšen bo poslej. »A bolj kot smo bili sami, bolj smo čutili, da potrebujemo drug drugega«, je poudaril predsednik republike in dejal, da moramo sprejeti vse dragocene nauke tega časa, da naposled tudi premagamo ta virus. Predsednik republike je v svojem imenu in imenu države vsem, ki so v času epidemije zaradi koronavirusa izgubili svoje bližnje izrekel iskreno sožalje.

Žalni nagovor nadškofa Stanislava Zoreta

Spoštovani gospod predsednik republike, spoštovani predstavniki verskih skupnosti, spoštovani navzoči:

»Gosta tema se je zgrnila na naše trge, ulice, mesta. Zagospodovala je nad našim življenjem in napolnila vse z oglušujočo tišino in obupno praznino, ki ohromi vsako reč, ki se je dotakne. Znašli smo se preplašeni in izgubljeni. Zavedli smo se, da smo vsi na istem čolnu, vsi krhki in izgubljeni, obenem pa pomembni in potrebni, vsi poklicani, da skupaj veslamo.« S temi besedami je papež Frančišek 27. marca lani nagovoril mesto in svet. S temi besedami je opisal občutje pandemije in našega soočanja z njo.

Tudi mi smo tukaj, ker se zavedamo, da smo vsi v istem čolnu. Zbrali smo se v imenu vseh prebivalcev naše države, ki se s pieteto spominjajo vseh, ki so v minulem letu umrli za posledicami okužbe z virusom. V srcu nosimo njihov boj z boleznijo in boli nas njihovo osamljeno umiranje. V srcu nosimo tudi vse tiste, ki žalujejo za svojimi pokojnimi. Njihova bolečina je največja, saj ostaja živa in skeli, povečuje pa jo žalost in občutek prikrajšanosti, ker niso mogli biti s svojimi v času njihovega poslavljanja, pa tudi pogrebi so bili zaradi omejitev okrnjeni. V srcu nosimo tudi vse zdravstvene delavce, ki so se usposabljali, da bi reševali življenja in vračali zdravje, pa so morali v minulem letu tolikokrat doživeti svojo nemoč. Tolikokrat so bili oni tisti, ki so umrlim zatisnili oči. Hvala jim za to.

Pokojnim ne moremo vrniti življenja, žalujočim ne moremo odvzeti bolečine, zdravstveni delavci ne potrebujejo plitvih besed. Lahko pa smo z njimi, lahko iskreno živimo zavest istega čolna in pokojnim poklonimo spomin, verni pa tudi molitev zanje, žalujočim lahko pokažemo bližino in sočutje, zdravstvenim delavcem lahko izrazimo hvaležnost.

S tega mesta pa mora ob tem spoštljivem trenutku tudi priti povabilo, da stopimo skupaj. Ne glede na vse bomo ostali v istem čolnu, in zato je pomembno, da stopimo skupaj in se spoprimemo z virusom, ki še ni premagan. Stopimo skupaj s spoznanju, na katerega nas je spomnil papež: »da ne moremo iti dalje vsak zase, ampak samo skupaj.«

Blagoslov vrbe žalujke

V znak žalovanja in življenja je bila v parku posajena vrba, ki jo je blagoslovil ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore.

Zapis na spominski ploščici ob vrbi:

Vrba

(Salix x sepulcralis Simk)

Zasajena kot simbol žalovanja in sočutja do svojcev preminulih v času epidemije covida-19,

leto dni po prvi smrtni žrtvi v Sloveniji.

Republika Slovenija

14. marec 2021

Vir: VaticanNews

Foto: Vatican News

Obj.: M. B.