“Dajte mi oporno točko in premaknil bom svet!” je znameniti Arhimedov stavek. Ta genialni antični znanstvenik je vedel, da lahko s pomočjo vzvoda in oporne točke premakne še tako težka telesa, ki jih sam z lastno močjo ne more premakniti niti za ped.

Odločitev papeža Frančiška, da na praznik sv. Jožefa vstopimo v Leto Družine, ni zgolj še ena od mnogih tem, ki vsake toliko časa malce stopijo v ospredje in se potem spet umaknejo drugi temi. Minilo je pet let od izida posinodalne apostolske spodbude Radost Ljubezni, ki je nastala kot sklepni dokument dveh zaporednih sinod o družini. V tem času je postalo očitno, da gre papežu Frančišku za veliko več kot izbiro neke pastoralne tematike: želi, da se premakne celotna Katoliška Cerkev.

Verjetno ni človeka, ki se ne bi strinjal, da Cerkev potrebuje prenovo. Še bolj jasno pa je, da so pogledi o prenovi zelo različni, celo radikalno nasprotujoči. Frančišek ne verjame toliko v prenovo cerkvenih struktur, čeprav se loti tudi teh. Goreče verjame, da je prenova Cerkve in družbe mogoča, če se vse cerkvene strukture usmerijo v skrb za družino. Ima izjemno vero v moč družine. Zato je geslo tega leta »Hoditi z družinami«. To je zanj tista Arhimedova oporna točka, s katero je mogoče premakniti ne le Cerkev, temveč celoten svet. O tem se strinjajo tudi organizatorji spletnega srečanja “Naša vsakdanja ljubezen”, ki ga 19. marca pripravljajo v Vatikanu in bo prvo v vrsti dogodkov, ki bodo zaznamovali leto družine.

Papež Frančišek si nikakor ne domišlja, da je on Arhimed. Zaveda se, da sam ne more praktično nič spremeniti. Te naloge tudi ne nalaga škofom ali duhovnikom. V bistvu jim nalaga drugačno nalogo, pa ne samo njim, ampak vsem nam. Kliče nas, naj se povežemo in stopimo skupaj na pot. Kakšno pot?

Na eni strani imamo Božji načrt za življenje v družini. Na drugi strani pa je realnost družinskega življenja, ki je lahko zelo daleč od Božjih načrtov. Papež poziva vse pastirje kot tudi starše, da se učimo od Jezusa, kako on pristopa do ljudi. On je vedno najprej sočutno prisluhnil in spoštljivo govoril resnico, ob tem pa ostajal potrpežljiv in usmiljen.

V Letu Družine bodo podani še bolj konkretni predlogi, kako lahko v domači župniji ali širši cerkveni skupnosti stopimo skupaj na pot spremljanja, razločevanja in vključevanja. Predvsem pa to leto postavlja pred nas izziv, da se učimo na Jezusov način spremljati druge in obenem dovolimo, da drugi hodijo z nami.

 

Luka Mavrič

Foto: splet

Prispevek je bil najprej objavljen v novi številki Naše družine, tedenske priloge tednika Družina (12/2021).