Petek, 2. april: Veliki petek

Objavljeno: 29. 03. 2021

|

Petek, 2. april: Veliki petek

Tema današnjega dne je vedno zelo jasna: trpljenje. Ko nas doleti, verjetno največkrat protestiramo: Zakaj ravno jaz? Ko je zares hudo, se sprašujemo: Čemu? Ob grozljivem trpljenju nedolžnih pogosto slišimo: Kako to, da Bog to dopušča! Drugi spet rečejo: Če bi Bog resnično obstajal, potem bi se to ne zgodilo. V najboljšem primeru najbrž rečemo: Trpljenje ostaja skrivnost. Bog ve čemu, mi tega ne razumemo.

Ko skušam vedno znova najti pravi odgovor, me je letos prešinilo: Trpljenje je prav toliko skrivnost, kot vse ostalo. Zakaj npr. za rojstvo pogosto ne rečemo, je skrivnost, ali zakaj prav tako ne rečemo za ljubezen in sovraštvo? Vse je skrivnost, hkrati pa ima vse zelo jasen smisel, ki nam ga daje Bog posebno po svojem sinu Jezusu Kristusu. Z Jezusovim pričevanjem nam postaja trpljenje zelo podrobno razloženo in utemeljeno.

Poglejmo, kako nam Jezus pojasni trpljenje. Najprej mi pride na misel njegova trditev: Kdor hoče iti za menoj, mora vzeti vsak dan svoj križ in hoditi za menoj. Križ, tj. trpljenje, je jasen sopotnik tistega, ki želi hoditi za Jezusom. Zakaj?

Trpljenje je najprej šola ljubezni.

Jezus pravi, da je največja ljubezen v tem, da kdo da svoje življenje za svoje prijatelje. Umreti za drugega, je višek trpljenja. Brez darovanja ni ljubezni. Zakaj se sprenevedamo, čemu trpljenje, saj je jasno: Če hočeš ljubiti, moraš trpeti. Ljubezni brez odpovedi, žrtve, umiranja, torej brez trpljenja, preprosto ni. Trpljenje je torej šola ljubezni!

Trpljenje je šola krotkosti in ponižnosti.

Jezus pravi: Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen. Jezus pokaže pot do te krotkosti in ponižnosti. Sam sprejema nase križ zasramovanja in ponižanja. Čeprav bi se lahko izognil trpljenju, saj je imel božjo moč, v ponižnosti sprejme vse ponižanje in nosi križ. Zakaj? Da bi se tudi mi ne sprenevedali, čemu trpljenje. Brez sprejetega ponižanja, se ne bomo naučili ponižnosti, brez tihega prenašanja trpljenja, ne bomo postali krotki. A prav v ponižnosti in krotkosti je prostor za sočloveka. Trpljenje je torej šola krotkosti in ponižnosti, da bi lahko živeli v ljubezni z drugimi.

Trpljenje je šola sočutja.

Zakaj je Jezus premogel toliko sočutja do najbolj ubogih? Ker je ves čas sprejemal nase trpljenje: zavrženost ob rojstvu, skušnjave v puščavi, nerazumevanje in odrinjenost pri oznanjevanju, prezir in poniževanje na križu. Trpljenje, ki je sprejeto iz ljubezni do sočloveka, je šola sočutja, zato ga potrebujemo.

In ne nazadnje: Trpljenje je cena odrešenja.

Jezus trpi, da nas, če se ga oklenemo, opere naših grehov, da uniči smrt, ki smo ji po grehu zapisani. Jezusovo trpljenje je cena za naše odrešenje. In zakaj naše trpljenje? Da zadostimo za svoje grehe in če nam uspe še kaj več, da s svojim trpljenjem sodelujemo pri Jezusovi žrtvi. Tako so veliki verniki, kot npr. Frančišek Asiški in Pater Pij nosili celo Kristusove rane in dopolnjevali s svojim trpljenjem Jezusovo žrtev.

Ko tako pomislimo, si moramo priznati, da je naše ugankarstvo okrog iskanja smisla trpljenja predvsem izmikanje trpljenju samemu. Jezus je odgovoril na vprašanje čemu trpljenje! Vzemimo nase svoj križ in stopimo v šolo ljubezni, krotkosti in ponižnosti ter sočutja. Bodimo pogumni in s Kristusom brez upora sodelujmo pri odrešenju. Naj bo tvoj križ sodelovanje pri odrešenju tebe in bližnjih.

 

Pripravil: Ervin Mozetič

Povej naprej.