Ponedeljek, 29. marca: Žena z alabastrno posodico dišečega olja
V današnjem evangeliju slišimo kako žena z alabastrno posodico dragocenega dišavnega olja iz pristne narde z oljem mazili noge Jezusu. Temu sledi kratko poročilo o tem, da se je Juda Iškarijot, eden izmed dvanajsterih, zgražal nad tem, koliko denarja je šlo za to.
Pred nami se zariše dvojica žena z oljem in Juda z denarjem. Žena podarja Jezusu najdražje, podobna je ubogi vdovi, ki je dala v tempeljsko zakladnico vse, kar je imela. Judu pa je najdražje bogastvo, hoče denar in je zanj pripravljen izdati prijatelja. To je spopad velikega tedna: podarjati drugim ali grabiti zase.
Ljubezen se je žene dotaknila tako močno, da ji nič več ne dopušča živeti zunaj te ljubezni. Pa ne v ljubezni, ki izhaja iz žene same, ampak iz ljubezni, ki ji je bila izkazana, ki jo je sprejela in se ji pustila preplaviti. V središču dogajanja namreč niso ljubezenski izrazi žene, čeprav so zelo nežni in tako močno izraženi, kakor da sta z Jezusom sama. V središču dogajanja je Jezus, ki vso njeno nežnost sprejema, jo brani, razlaga in razkrije tudi tisto, kar jo v resnici v globinah njenega srca žene, da dela, kar dela. V središču pripovedi je milost Jezusove ljubezni, ki ne prezre nobenega ljubečega dejanja žene in jo ozdravlja. Njene dejanja so izraz hrepenenja, ki ga je Jezus prebudil v njenem srcu. Ljubezen ni v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe. To je življenjsko odkritje. Žena je to v živo doživela. Vsa njena preprosta in lepa dejanja izhajajo prav iz te izkušnje.
V velikem tridnevju smo torej povabljeni, da se vprašamo, kako se v nas bije spopad med logiko darovanja in logiko sebičnosti. Živimo zase ali za druge, v umiranju ali v iskanju mirnega in lagodnega življenja. V ključnih trenutkih ta spopad terja življenja. Ali se tega zavedamo? Ali se zavedamo, da z mlačnostjo stopamo na stran tistih, ki zahtevajo nedolžno kri? Resnica osvobaja, laž terja nedolžne žrtve!
Pripravil: Ervin Mozetič