Sobota, 10. april: Pojdite oznanjat

Jezus noče delovati sam. Prišel je, da bi na svet prinesel Božjo ljubezen, in želi jo širiti v stilu občestva, stilu bratstva. Zato takoj oblikuje skupnost učencev, ki je misijonarska skupnost. Takoj jih uri za poslanstvo. Cilj tega ni druženje ali skupno preživljanje časa. Cilj je oznanjevanje Božjega kraljestva. In to je nujno tudi danes; ni časa za klepetanje, ni treba čakati na soglasje vseh, treba je iti in oznanjati. Vsem se prinaša Kristusov mir in če ga ne sprejmejo, se je treba napotiti naprej. Bolnikom se prinaša ozdravljenje, kajti Bog želi ozdraviti človeka vsega zla. In to počnejo mnogi misijonarji, ki sejejo življenje, zdravje, tolažbo na obrobjih tega sveta…

Voditelj oznanjevanja je en sam, je Gospod, njegova milost. Naše veselje pa je v tem, da smo njegovi učenci, njegovi prijatelji. Ne bojte se biti veseli, ne bojte se veselja; tistega veselja, ki nam ga da Gospod, ko mu pustimo vstopiti v naše življenje. Pustimo mu, da vstopi v naše življenje in nas povabi, naj izstopimo iz sebe in se odpravimo oznanjat evangelij vsemu stvarstvu. To je v bistvu naše velikonočno poslanstvo.

Vsak kristjan, predvsem pa mi, smo poklicani prinašati to sporočilo upanja, ki daje vedrino in veselje: to je Božja tolažba, njegova nežnost do nas. A najprej moramo sami doživeti to Gospodovo tolažbo in ljubezen. To je pomembno, da bi poslanstvo bilo rodovitno: čutiti Božjo tolažbo in jo posredovati drugim. Ne bojte se, Gospod je Gospod tolažbe, je Gospod nežnosti. Danes ljudje sicer potrebujejo besede, a predvsem potrebujejo pričevanje o usmiljenju in nežnosti Gospoda, ki ogreje srce, obuja upanje in priteguje k dobremu.

Druga razsežnost krščanskega poslanstva je Kristusov križ. Jezusova velikonočna skrivnost je skrivnost smrti in vstajenja. V uri teme in preizkušnje je že navzočna in dejavna zora luči in rešitve. Velikonočna skrivnost je utripajoče srce poslanstva Cerkve! Rodovitnost oznanjevanja evangelija ne prihaja ne od uspeha ne od neuspeha, ampak od sprejetja Jezusovega križa, ki pomeni izhod iz sebe in darovanje sebe, logika ljubezni. Križ s Kristusom je vedno tisti, ki zagotavlja rodovitnost našega poslanstva. Iz križa, najvišjega dejanja usmiljenja in ljubezni, se ponovno rodimo kot nova bitja.

Delavci za žetev niso izbrani preko reklamnih kampanj ali pozivov k velikodušnemu delu, ampak so izbrani in poslani od Boga. On je tisti, ki izbira, On je tisti, ki pošilja, On je tisti, ki daje poslanstvo. In zato je pomembna molitev! Oznanjevanje se opravlja na kolenih. Bodimo možje in žene molitve. Ohranjajmo molitveno razsežnost, tudi v vrtincu najnujnejših obveznosti. Bolj ko nas poslanstvo kliče k oznanjevanju, bolj naj bo naše srce združeno s Kristusovim, ki je polno usmiljenja in ljubezni. V tem je skrivnost rodovitnosti Gospodovega učenca.

 

Pripravil: Ervin Mozetič