Kristus je hotel, da opravljamo velikonočno skrivnost

Nebeška daritev, ki jo je ustanovil Kristus, je dediščina nove zaveze. Zapustil nam jo je Jezus tisto noč, ko je bil izdan in odpeljan na križ, da bi nam bila poroštvo njegove navzočnosti med nami.

V njej je on popotnica za naše potovanje. Z njo se na poti življenja poživljamo in hranimo, dokler ne dospemo k njemu, ko se poslovimo s tega sveta. Zato je Gospod dejal: Ako ne boste jedli mesa Sina človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli v sebi življenja.

Hotel je namreč, da bi njegove dobrote v nas trajno delovale. Hotel je, da bi se duše, odrešene z njegovo krvjo, trajno posvečevale ob zgledu, ki nam ga je dal v svojem trpljenju. Zato tudi svojim zvestim učencem, ki jih je svoji Cerkvi postavil za prve duhovnike, ukazuje, naj trajno obhajajo te skrivnosti večnega življenja. Potemtakem jih morajo vsi duhovniki v vseh posameznih Cerkvah po vsem svetu nujno obhajati, dokler Kristus drugič ne pride iz nebes. Tako imajo duhovniki sami, enako kot vse verno ljudstvo, vsak dan pred očmi zgled Kristusovega trpljenja. Ko te skrivnosti držimo v rokah, jih sprejemamo z usti in prihajajo v naše srce, se trajno spominjamo našega odrešenja.

Poleg tega se kruh pripravlja iz mnogih žitnih zrn, ki jih zmeljemo v moko, ta pa – pomešana z vodo – postane testo, ki ga spečemo na ognju. Zato je kruh res primerna podoba Kristusovega skrivnostnega telesa, ki ga – kot vemo – sestavlja nešteto udov človeškega rodu in ga izpopolnjuje ogenj Svetega Duha.

Odrešenik je bil namreč rojen po delovanju Svetega Duha in – ker se je spodobilo, da izpolni vso pravico – je stopil v vodo krsta, nato stopil iz Jordana, poln Svetega Duha, ki se je bil nad njim prikazal v podobi goloba, kot pričuje evangelist: Jezus se je vrnil od Jordana poln Svetega Duha.

Podobno nastaja tudi vino njegove krvi: v stiskalnici križa ga stisnejo iz mnogih vinskih jagod zbranih od trte, ki jo je sam zasadil, ter vre iz lastne moči v obsežnih posodah vernih src, ki ga uživajo.

Vi vsi, ki se osvobajate sužnosti Egipta in faraona, to se pravi zlega duha, prejmite z nami to velikonočno zveličavno žrtev z vsem hrepenenjem vernega srca. Tako bo našo notranjost posvečeval Gospod Jezus Kristus, o katerem verujemo, da je navzoč v svojih zakramentih. Njegova neprecenljiva moč ostane na vse veke vekov.

Iz velikonočne homilije sv. Gavdencija, škofa v Brescii (2. hom.) oz. molitvenega bogoslužja Cerkve

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.