Unesco: Na seznamu obletnic tudi Kopernik, Nerses, Mendel, Terezija iz Lisieuxa

Izvršni svet Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je sestavil seznam šestdesetih osebnosti, za katere bodo v obdobju 2022–2023 minevale okrogle obletnice. Med njimi so tudi Nikolaj Kopernik, sv. Nerses Veliki, Gregor Mendel in sv. Terezija iz Lisieuxa.

Nikolaj Kopernik, sv. Nerses Veliki, Gregor Mendel in sv. Terezija iz Lisieuxa so na različne načine zaznamovali določena zgodovinska obdobja in dali bistven prispevek k splošnemu dobremu človeštva, ki odmeva tudi v današnjem času. So izraz krščanskega »genija«.

Kopernik je bil matematik in astronom, ki je ovrgel starodavno prepričanje, da je Zemlja v središču vesolja, in svet popeljal v novo dobo. Sv. Nerses Veliki je bil armenski katolikos iz 4. stoletja, ki je neutrudno iskal edinost in želel uresničiti Kristusovo naročilo, da bi vsi bili eno. Gregor Mendel je bil češki duhovnik, ki je pripadal avguštinskemu redu, in pionir genetike. Ter sv. Terezija iz Lisieuxa, mlada karmeličanska redovnica.

Unesco je 60 osebnosti izbral na podlagi njihovega odločilnega prispevka, ki so ga dali na področju miru, izobraževanja, znanosti, družboslovja in komunikacije. Odločitev bo novembra uradno potrdila še Generalna konferenca Unesca. Leta 2022 se bomo spomnili Mendela ob 200. obletnici njegovega rojstva, leta 2023 pa 150. obletnice rojstva svete Terezije, 550. obletnice Kopernikovega rojstva in 850. obletnice smrti Nersesa Velikega.

»Genij krščanstva je v tem, da oblikuje osebnosti, ki so sposobne delovati na vseh področjih,« je za vatikanske medije dejal nadškof Francesco Follo, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Unescu. Poudaril je pomen, ki ga verska razsežnost postopoma pridobiva v kulturni razpravi, ki je značilna za Unescova zasedanja. »V razpravi, ki je sledila opredelitvi teh obletnic – v razpravi, ki je bila osredotočena na temo vzgoje za strpnost –, je bilo zanimivo, da so nekatere države začele govoriti: zakaj pa govorimo samo o kulturi in izobraževanju, ne da bi govorili o duhovni in verski vzgoji?« Krščanstvo »je dalo Evropi obliko« in navsezadnje je »sveti Janez Pavel II. dejal, da vera, ki ne postane kultura, ni zrela vera«.

Vir: Vatican News

Foto: splet

Obj.: M. B.