Kako se pripraviti na branje Božje besede pri sveti maši?

Objavljeno: 27. 04. 2021

Kategorije: Bogoslužje, Gradiva, Versko oblikovanje

Kako <em>se pripraviti</em> na <strong>branje Božje besede</strong> pri sveti maši?

Bralci Božje besede v bogoslužju opravljajo pomembno in verjetno tudi najbolj vidno liturgično službo. Drugi Vatikanski koncil, ki je želel vernike privesti k »polnemu, zavestnemu in dejavnemu sodelovanju pri bogoslužnih opravilih« (B 14), je na poseben način poudaril pomen vseh liturgičnih sodelavcev. V sklepnem dokumentu lahko beremo, da bralci in drugi liturgični sodelavci »opravljajo pravo liturgično službo. Zato naj svoje opravilo vršijo s tisto iskreno pobožnostjo in urejenostjo, ki taki službi pristoji in kakor jo božje ljudstvo od njih po pravici zahteva« (B 29). Da bi vsi sodelavci lahko vršili svojo službo in vlogo znotraj bogoslužja, pa je nedvomno potrebna priprava in vzgoja.

Pri bralcih to pripravo delimo v dva dela: daljno in bližnjo. Bližnja priprava je tik pred branjem oz. oznanilom Božje besede. Gre za premišljevanje odlomka, ki ga bom bral, sprejemanje sporočila tega odlomka, glasno branje, da vidim ali se mi še kje zatika, ter zunanja ureditev. Daljna priprava pa je projekt, ki od posameznika zahteva nekoliko več časa, poglobitve in premisleka – primerna ravno za ta čas samoizolacije, ki nam je podarjen. Sestavljena je iz štirih korakov.

Ljubezen do jezika

Vsak bralec Božje besede mora imeti pozitiven odnos do domačega jezika. Biti mora razgledan, poznati mora narodno, kulturno in duhovno izročilo ter obvladati materni jezik. Ni potrebno, da pri maši berejo le jezikoslovci in profesorji. Ljubezen do maternega jezika pomeni, da spoštujemo slovensko besedo in da jo znamo pravilno uporabljati. Težko si predstavljamo bralca, ki ne bi imel smisla za materni jezik. Ljubezen do jezika krepimo s tem, da veliko beremo, si širimo obzorja in tudi občasno obnovimo znanje jezika. Če kakšne besede ne razumemo popolnoma, lahko brez težav pogledamo in raziščemo njen pomen. Le z lepo slovenščino bo Božja beseda dobro sprejeta tudi pri poslušalcih.

Biblična vzgoja

Biblična vzgoja vsakemu bralcu pomaga, da svetopisemske odlomke razume v luči vere. Bralec naj bi bil domač s Svetim pismom. Gre za poznavanje Svetega pisma, bibličnih krajev in časa, v katerem so odlomki nastali. Pri tem nam lahko veliko pomaga že samo prebiranje Svetega pisma, za poglobitev pa lahko obiščemo tudi katero naslednjih strani: https://biblicnogibanje.si/; https://eksegeza.net/; Sveto pismo … Na voljo imamo tudi različne predloge branja Svetega pisma, aplikacijo za pametne telefone itd. Možnosti je veliko, potrebno se je le odločiti in začeti.

Liturgična vzgoja

Bralci morajo poznati zgradbo bogoslužja, pomen liturgičnih kretenj in znamenj, povezanost posameznih delov, zgradbo in posebnosti liturgičnega leta, liturgične knjige, predvsem pa naj bi poznali svoje mesto v bogoslužju. S poznavanjem teh stvari bomo lahko lažje vstopili v samo skrivnost in bolj jasno videli, kako sta miza Božje besede in miza evharistije tesno povezana. V pomoč so nam lahko mnoge knjige, ki razlagajo sveto mašo in cerkveno leto, veliko vsebin pa najdemo tudi na internetu (npr. Splošna ureditev rimskega misala; Cerkveno leto …)

Vzgoja za komuniciranje

Bralec mora poznati tehnike javnega nastopanja v cerkvi in tudi zunaj nje. Vedeti mora kako naj ravna z mikrofonom. Mora pa biti tudi usposobljen , da Božjo besedo bere v skladu z besedilom, okoliščinami in z osebnostjo (drugače se bere berilo kot psalm, drugače se bere pri poroki kot pri pogrebu ipd). Z vzgojo za komuniciranje se postopoma izgubi tudi trema, strah, ter se tako izboljša kvaliteta branja. Pri tej vzgoji nam lahko v določeni meri pomagajo priročniki javnega nastopanja ter knjige o bontonu, največ pa pridobimo z lastnimi izkušnjami.

Naj v nas vedno bolj raste ljubezen do jezika, Božje besede in do liturgije, da bomo po tem, ko bomo zopet skupaj zbrani okrog oltarja, lahko oznanjali z novim žarom in veseljem!

Literatura o bralcih Božje besede