»Dragi bratje in sestre, dober dan! Na četrto velikonočno nedeljo, imenovano nedelja Dobrega pastirja, evangelij predstavi Jezusa, kot resničnega pastirja, ki brani, pozna in ljubi svoje ovce.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška, z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra.

Njemu, Dobremu pastirju je nasproten »najemnik«, ki mu za ovce ni mar, saj niso njegove. Ta poklic počne samo zaradi plačila in zato se ne zavzame, da bi jih branil, saj ko pride volk zbeži in jih zapusti (prim. vv. 12-13). Jezus pa nasprotno kot pravi pastir nas brani in nas rešuje iz številnih težkih in nevarnih situacij z lučjo svoje besede ter z močjo svoje navzočnosti, ki jo občutimo vedno in jo želimo čutiti vse dni.

Drugi vidik je ta, da Jezus, dobri pastir, pozna, prvi je brani, drugi je pozna svoje ovce in ovce poznajo Njega (v. 14). Kako lepo in tolažeče je vedeti, da nas Jezus pozna vsakega posebej, da zanj nismo anonimni, saj mu je naše ime znano! Zanj nismo »masa«, »množica«, ne. Smo enkratne osebe, vsaka s svojo zgodovino, vsako pozna z njegovo zgodovino, vsaka s svojo enkratno vrednostjo tako kot stvaritev kot odrešena v Kristusu. Vsakdo od nas lahko reče: Jezus me pozna! Res je in tako je, da nas On pozna kot nihče drug. Samo On ve, kaj je v našem srcu: naši nameni, naša najbolj skrita čutenja. Jezus pozna naše odlike ter naše pomanjkljivosti in je vedno pripravljen poskrbeti za nas, ozdraviti rane naših napak z obiljem svoje milosti. V Njem se v polnosti uresniči podoba pastirja Božjega ljudstva, kot so jo orisali preroki: Jezus skrbi za svoje ovce, jih zbira, obvezuje ranjeno, poskrbi za bolno… (prim. Ezk 34,11-16). To lahko preberemo v knjigi preroka Ezekijela.

Jezus, Dobri pastir, torej brani, pozna in predvsem ljubi svoje ovce. Zaradi tega da življenje za ovce (prim. Jn 10,15). Ljubezen do svojih ovac, torej do vsakega od nas, ga pripelje do tega, da umre na križu, saj Očetova volja je, da se nihče ne bi pogubil. Jezusova ljubezen ni selektivna, objame vse. Na to nas spomni On sam v današnjem evangeliju, ko pravi: »Imam še druge ovce, ki niso iz te staje; tudi tiste moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir« (Jn 10,16). Te besede potrjujejo njegovo vesoljno skrb za vse. Jezus namreč hoče, da bi vsi lahko prejeli Očetovo ljubezen in srečali Boga.

Cerkev je poklicana, da nadaljuje s tem Kristusovim poslanstvom. Poleg tistih, ki redno obiskujejo naše skupnosti, so številne osebe, ki to storijo samo v posebnih primerih ali pa nikoli. Toda zaradi tega ni, da niso Božji otroci, ki jih Oče izroča Kristusu, dobrem Pastirju. Za vse je dal življenje.

Bratje in sestre, Jezus brani, pozna in ljubi nas, vse. Sveta Marija naj nam pomaga, da bomo mi prvi sprejeli in hodili za Dobrim pastirjem, da bi z veseljem sodelovali pri njegovem poslanstvu.

 


Vir: Vatican News

Foto: Vatican Media

Obj.: M. B.