Torek, 4. maj: Mir vam zapuščam

Resnični mir lahko najdemo le prek Jezusa Kristusa. Danes v svetu vlada nekakšna psihološka predstava o miru.

Mir danes pomeni »neke vrste notranjo umirjenost«, toda ta pomen ni popoln, kajti obdobja nemira lahko v življenju predstavljajo pomembne trenutke za duhovno rast: »Gospod mora biti pogosto ‘znamenje, ki se mu nasprotuje’, da pretrese naše lažne gotovosti in nas privede do odrešenja.«

Svetopisemska predstava o miru  izraža obilje, bujnost in blaginjo. Ko si v svetopisemskem  pomenu zaželimo mir, drug drugemu zaželimo lepo, polno, obilno življenje, pa tudi življenje v skladu z resnico in pravico.

Gospod svoj mir pojmuje drugače od človeškega, od tistega, ki ga daje svet, ko pravi: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem.« Jezusov mir je drugačen od posvetnega miru.

Kako nam mir daje svet? Vojaški spopadi se običajno končajo na dva načina, bodisi s porazom ene izmed strani ali pa z mirovnimi sporazumi. Zgodovina je neskončno sosledje mirovnih sporazumov, te pa so na laž postavile vojne, ki so jim sledile. Tudi v našem času imamo vojno »po delih« na različnih prizoriščih in na različne načine.

Kdo so torej tisti, ki delajo za mir? Tisti, ki ljubijo. Ljubezen je po svoji naravi ustvarjalna in si prizadeva za spravo za kakršnokoli ceno. Božji sinovi se imenujejo tisti, ki so se naučili umetnosti miru in jo udejanjajo, saj vedo, da ni sprave brez daritve lastnega življenja in da si je treba za mir prizadevati vedno in povsod. To ni samostojno delo, ki bi bilo sad lastnih sposobnosti, ampak je izraz milosti, ki smo jo prejeli od Kristusa, ki je naš mir, preko katere smo postali Božji otroci.

Resnični mir in resnično notranje ravnovesje izvirata iz Kristusovega miru, ki prihaja z njegovega križa in ustvarja novo človeštvo, ki je utelešeno v neskončni množici svetnikov in svetnic, iznajdljivih in ustvarjalnih, ki so izumljali vedno nove poti, da bi ljubili. To življenje Božjih otrok, ki po Kristusovi krvi iščejo in znova najdejo svoje brate, je resnična sreča. Blagor tistim, ki hodijo po tej poti.

 

Pripravil: Ervin Mozetič