Petek, 14. maj: Jokali boste in žalovali
Gre za nauk o odrešilni vlogi križa, bolečine, trpljenja. Zakaj je trpljenje dobro? Najprej se moramo spomniti, da je Jezus v svojem življenju neprestano lajšal trpljenje: je ozdravljal, izganjal in oznanjal. Vse je delal zato, da bi ljudje ne trpeli. Torej je jasno, da trpljenje samo po sebi ni cilj. Jezus je trpel od jasli do križa in še vedno trpi v evharistiji. Zakaj? Ker je trpljenje najvišje dejanje ljubezni. Ko ne moreš storiti za bližnjega nič več, lahko zanj moliš in trpiš. V logiki križa, Bog trpljenje spreminja v odrešenje. Po sprejetem trpljenju iz ljubezni do bližnjega sam rasteš v notranji lepoti ter hkrati s Kristusom soodrešuješ svet.
Vsak dan imam zato samo prošnjo s katero se v molitvi zatekam k Bogu in Brezmadežni: da bi mi sproti dajala moč, da bi lahko z ljubeznijo sprejemal in daroval vse, kar na svoji poti doživljam kot križ, trpljenje, bolečino, preizkušnjo, žalost, lakoto, žejo, prezir, nasprotovanje… Kadar z Božjo pomočjo zmorem zaživet v tem ljubečem darovanju, lahko izkušam Njegov »BLAGOR«; kadar si za to premalo prizadevam, pa ostaja »GORJE«…
Prav bode me v oči protislovnost Jezusovih besed. Po eni strani Jezus pravi, jokali boste in žalovali, po drugi strani pa veselite se. Kako naj bomo veseli, če smo žalostni, če o nas grdo govorijo, če smo lačni in ubogi? V tem, kar nam Jezus sporoča, niti ni dosti prostora za preneseni smisel.
V tem evangeljskem odlomku se prepletata tematiki vere in novega življenja, ki ga je Jezus prišel ponuditi vsem. Jezus je Gospod in pred njim je vsaka bolečina kot spanec, zato ni vzroka za obup. Da, tega se moramo bati! Ko čutimo, da imamo otrdelo srce. To je smrt srca. Vendar pa tudi greh ni za Jezusa zadnja beseda, saj je prinesel brezmejno Očetovo usmiljenje. Četudi smo padli globoko, nas doseže njegov nežen, a močan glas, ki nam govori: ‘Rečem ti: vstani!’ Lepo je slišati to Jezusovo besedo, namenjeno vsakemu od nas: ‘Rečem ti: vstani. Pojdi. Vstani, pogum. Vstani.’
Prosimo Marijo, naj nas spremlja na poti vere in konkretne ljubezni, še posebej do tistega, ki je pomoči potreben. Prosimo njeno materinsko priprošnjo za vse, ki trpijo na telesu in na duhu in jočejo in žalujejo.
Pripravil: Ervin Mozetič