Jezus nas vabi v odnos z Očetom. Ta odnos je ključnega pomena tako zanj kot za nas. V odnosu do Očeta govori o izpolnitvi svojega življenja, svojega poslanstva, o cilju življenja. Odnos z Očetom nam predstavlja kot temelj naših hrepenenj po nebesih, po polnem življenju, hrepenenj po srečanju z živim Bogom.

In kakšen je odnos med Jezusom in njegovim Očetom? Na prvi pogled nam je jasno, o kakšen odnosu govori, a če pogledamo od bliže, odnosa oče-sin, kakor ga predstavlja Jezus, sploh ne poznamo. Spomnimo se, kako učence uči moliti Oče naš. V molitvi Oče naš Jezus nagovarja očeta kot Abba – očka, a besede so vzvišene, kakor da bi govoril s kraljem. Besede so podobno kot v molitvi Oče naš vzvišene tudi v velikoduhovniški molitvi, kjer Sin pravi: »Oče, prišla je ura. Poveličaj svojega Sina, da Sin poveliča tebe …« Jezus v tem odnosu združuje otroškost in izredno spoštovanje, bližino in izredno ponižnost. Takega odnosa oče-sin s svojimi očeti ali svojimi sinovi, kjer bi bili hkrati otroci in v vsej polnosti očetu enakovredni, ne poznamo. Jezus nas vabi, naj bomo eno, kakor sta on in Oče eno. A kaj je to?

Poskušajmo premisliti, kakšen je odnos Jezus in Oče ter kako priti do nečesa podobnega, kako naj se približamo pravi podobi Očeta in pravi podobi odnosa do očeta/Očeta.

Biti eno z Očetom, kakor sta Jezus in Oče eno, je mogoče le toliko, kolikor bomo uspeli osvojiti logiko njunega odnosa. Odnosa, ki je hkrati otroški in enakovreden, ko je oče očka in kralj ob enem. Ko smo v devetdnevnici k Svetemu Duhu, ga prosimo, naj nam pomaga vstopati v skrivnostno lepoto edinosti med Očetom in Sinom.

Izredno lepo je med molitvijo Očenaša misliti na otroški odnos, ki je: zaupen, topel, poln hrepenenj, poln sanj o lepem, navdušuje, vleče v odnos enosti, spodbuja k oznanjevanju.

Kako s to mislijo molitev postaja drugačna, postaja zares otroški odnos.

Molimo danes: Pridi Sveti Duh! Nauči nas tako moliti! Ti sam tki v nas ta sinovski odnos z Očetom!

 

Pripravil: Ervin Mozetič