Sreda, 12. maj: Iz mojega jemlje in bo vam oznanjal

Razmišljam o edinosti in Jezusovi prošnji, da nas zedini. Verjetno šele iz te edinosti lahko nastopi delovanje Svetega Duhu po nas.

Muči me vprašanje delovanja Svetega Duha. Ne dvomim v absolutno moč, sprašujem pa se, kaj je z našo učinkovitostjo, da bi to moč priklicali nad nas in naše delo v korist bližnjih. Zdi se, da nekje nekaj ne deluje. Ko je prva Cerkev molila in je apostol Peter v zaupanju spal v ječi, ga je angel rešil iz nje. Ko so apostoli prosili, jih je Bog obsipal s čudeži. Danes pa …

Jezus je pred trpljenjem učence pozval k edinosti. Povedal jim je, da se bodo morali prepustiti Svetemu Duhu, če bodo hoteli zaživeti v Resnici. Ko so skupaj molili in se v srcih že scela odločili za življenje v Kristusu, je On, ki je odšel, poslal Njega, ki ga je pred tem obljubljal. V moči Svetega Duha, potrjeni z njegovo močjo, so bili kakor bakle vržene v suho pokrajino. Niso požgali, ampak razžarili vse, kar je hotelo videti moč Ognja z višave. Tisti, ki je prišel, da vrže ogenj na zemljo, je pripravil nje, da so ga ponesli po svetu.

Pa mi? Vprašujem se:

–          za kaj pa bi prosili, kar bi bilo hkrati v Njegovem imenu,

–          v čem pa smo resnično edini,

–          ali smo resnično pripravljeni dati življenje za Gospoda,

–          ali je tudi nam življenje Kristus in smrt dobiček, kot pravi apostol Pavel,

–          ali bi se kdo od nas res raje hvalil s svojimi slabostmi kot pa kitil s tujim perjem?

Pomislil sem. Ne, naprej bo potrebno garati za: edinost, povezanost v molitvi, pripravljenost na darovanje za Kristusa, Resnico, odkritost ter izredno preprostost. Ko bo Bog po Svetem Duhu iz ostanka naredil živo občestvo, bo to občestvo molilo in izmolilo čudeže. Sedaj pa je verjetno čas molka, mogoče čas Kristusovega križa in pokopa. Vztrajajmo, da bomo v Resnici dočakali tudi Svetega Duha.

 

Pripravil: Ervin Mozetič