Sobota, 22. maj: Učenec, ki ga je Jezus ljubil

Sveti Janez, učenec, ki je bil Jezusu vedno blizu in se mu pri zadnji večerji naslonil na prsi in učenec, ki je z Marijo stal pod križem, nas popelje k izvirom vere in dejavne ljubezni, k srcu Boga, ki je ‘ljubezen’  in nas ob tem spominja, da ne moremo ljubiti Boga, če ne ljubimo bratov. Tisti, ki je z Marijo pod križem, se nauči ljubiti kot Jezus. Križ je »gotovost zveste Božje ljubezni do nas. Tako velike ljubezni, ki vstopi v naš greh in ga odpusti, vstopi v naše trpljenje in nam podari moč, da ga lahko prenašamo, vstopi tudi v smrt in jo premaga ter nas reši… Kristusov križ nas vabi, da se pustimo ‘okužiti’ od te ljubezni, nas vedno uči gledati druge z usmiljenjem in ljubeznijo, predvsem tistega, ki trpi, ki potrebuje pomoč«

Božji Sin, ki je postal človek, ni odvzel človeške izkušnje bolezni in trpljenja, ampak ju je vzel nase ter ju preoblikoval in jima dal novo razsežnost. Novo razsežnost, da nimata več zadnje besede, saj jo ima novo življenje v polnosti. Preoblikoval, kar pomeni, da lahko v povezanosti s Kristusom iz negativnosti postaneta pozitivni. Jezus je pot in z njegovim Duhom lahko hodimo za njim. Kakor je Oče daroval Sina za ljubezen, in je Sin daroval samega sebe za isto ljubezen, tako lahko tudi mi ljubimo druge, kot je Bog ljubil nas in damo življenje za brate. Vera v dobrega Boga postane dobrota, vera v križanega Kristusa pa postane moč ljubiti do konca in tudi sovražnike. Dokaz pristne vere v Kristusa je darovanje samega sebe, širjenje ljubezni do bližnjega, še posebej do tistega, ki si to ‘ne zasluži’, do tistega, ki trpi, do tistega, ki je odrinjen.

V moči krsta ter birme smo poklicani postati podobni Kristusu, Ko se z nežnostjo približamo tistim, ki potrebujejo pomoč, prinašamo v protislovja sveta upanje in Božji nasmeh. Ko velikodušna posvetitev drugim postane način našega delovanja, pripravljamo prostor Kristusovemu srcu, ki nas ogreje. Tako prispevamo svoj delež za prihod Božjega kraljestva.

Za rast v nežnosti, v obzirni in spoštljivi brezpogojni ljubezni, imamo krščanski zgled h kateremu lahko z gotovostjo usmerimo naš pogled. To je Jezusova Mati in naša Mati, ki je pozorna tako na Božji glas, kakor za potrebe in težave svojih otrok. Marija, gnana po božjem usmiljenju, ki v njej postaja meso, pozablja nase in gre v naglici v Galilejo na Judovem, da bi srečala sorodnico Elizabeto in ji pomagala. Prav tako posreduje pri Sinu na svatbi v Kani, ko opazi, da zmanjkuje vina za praznovanje. Nadalje skozi romanje življenja nosi v svojem srcu besede starčka Simeona, ki je napovedal, da bo meč prebodel njeno dušo. Trdna ostane tudi pod Jezusovim križem. Ona ve, kako hoditi po tej poti in zato je Mati vseh trpečih. Z otroško pobožnostjo se lahko z zaupanjem zatekamo k njej, prepričani, da nam bo pomagala, nas podprla ter nas ne bo zapustila. Ona, kot Mati Vstalega Križanega, je ob nas med našimi križi in nas spremlja na poti proti vstajenju ter polnemu življenju.

 

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash