Papež Frančišek: Sveti Duh iz nas naredi nove stvaritve, kot je to storil tisti dan z apostoli

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Knjiga apostolskih del (prim. 2,1-11) pripoveduje, kaj se je zgodilo v Jeruzalemu petdeset dni po Jezusovi veliki noči!« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Raduj se, Kraljica nebeška, z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na binkoštno nedeljo.

Učenci so bili zbrani v dvorani zadnje večerje in z njimi je bila Devica Marija. Vstali Gospod jim je rekel, naj ostanejo v mestu, dokler ne bodo od zgoraj dobili dar Duha. In to se je razodelo kot šum, ki je nenadoma prihajal iz neba, kot silovit vihar, ki je napolnil hišo, v kateri so se nahajali (v. 2). Gre torej za realno, a tudi za simbolično izkušnjo. Nekaj, kar se je zgodilo in ki nam da za vse življenje tudi simbolično sporočilo.

Ta izkušnja nam kaže, da je Sveti Duh kot močen in svoboden veter, torej nam prinaša moč in nam prinaša svobodo. Ni ga mogoče nadzirati, ustaviti, niti meriti, še manj pa predvideti smer. Ne pusti se uokviriti v naše človeške zahteve, saj mi vedno skušamo uokviriti stvari, ne pusti se uokviriti v naše sheme ter v naše predsodke. Duh izhaja iz Boga Očeta in iz njegovega Sina Jezusa Kristusa in zajame Cerkev – vsakega od nas – ter da življenje našemu razumu in našim srcem. Kakor pravi veroizpoved: »Gospod je, ki oživlja«. Gospodu je lastno, da je Bog in Bog da življenje.

Na binkoštni dan so bili Jezusovi učenci še vedno zmedeni in prestrašeni. Niso imeli poguma, da bi šli ven. Tudi nam se to zgodi, saj včasih raje ostajamo med zaščitnimi zidovi naših okolij. Toda Gospod ve, kako priti do nas in odpreti vrata našega srca. Nad nas pošilja Svetega Duha, ki nas zajame ter premaga vsa naša omahovanja, podre našo obrambo ter odstrani naše lažne gotovosti. Sveti Duh iz nas naredi nove stvaritve, kot je to storil tisti dan z apostoli. Prenavlja nas v nove stvari.

Oni potem, ko so prejeli Svetega Duha, niso bili več kot prej, saj jih je spremenil,  ampak so šli brez strahu ven ter začeli pridigati, da je Jezus vstal, da je Gospod, da je z nami, na takšen način, da je vsak razumel v svojem jeziku, ker Duh je univerzalen, ne odvzame nam kulturnih različnosti, različne miselnosti, ne, ne, je za vse, a vsak ga razume v svoji kulturi, v svojem jeziku.  Duh spremeni srce, razširi obzorje učencev. Napravi jih sposobne sporočati vsem velika Božja dela brez omejitev, onkraj kulturnih in verskih meja, znotraj katerih so bili navajeni misliti in živeti. Apostole usposobi, da dosežejo druge, upoštevajoč njihove sposobnosti poslušanja in razumevanja znotraj kulture in jezika vsakega (vv. 5-11). Z drugimi besedami, Sveti Duh vzpostavi medsebojno sporočanje med različnimi osebami in tako uresničuje enost in univerzalnost Cerkve. Današnji dan nam veliko pove o tej resnici, resničnosti Svetega Duha. V Cerkvi so skupine, ki vedno iščejo razdore, ločiti se od drugih. To ni Božji Duh. Božji Duh je harmonija, je enost, saj združuje različnosti. Dober kardinal, ki je bil genovski nadškof, je rekel, da je Cerkev kot reka. Pomembno je biti v njej. Če si bolj na tej strani ali bolj na oni strani ni pomembno. Sveti Duh združuje v eno. Uporabil je podobo reke in s tem poudaril, da je pomembno biti notri, v enosti Svetega Duha in ne gledati na malenkosti, da ti si bolj na tej strani ali bolj na oni strani, da moliš na takšen način in drugi na drugi način. To ni od Boga. Cerkev je za vse, kakor nam je pokazal Sveti Duh na binkoštni dan.

Prosimo danes Devico Marijo Mater Cerkve za priprošnjo, da se Sveti Duh v obilju spusti in napolni srca vernih ter vžge v vseh ogenj svoje ljubezni.

Vir: Vatican News

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.