Torek, 25. maj: Vse zapustiti

Današnji odlomek pa nam prikazuje Petra, ko Jezusa sprašuje, kaj bo z njimi, ki so vse zapustili. Zdi se, kakor da bi Peter Gospodu predložil račun. Ni vedel, kaj bi rekel.

Jezusov odgovor je jasen: ‘Povem vam: Nikogar ni, ki bi zapustil vse, in ne bi vsega prejel.’ Kdor vse zapusti, bo vse prejel, in sicer s tisto prekipevajočo mero, s katero Bog daje svoje darove: Vse boste prejeli. ‘Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapustil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive in ne bi zdaj, v tem času, prejel stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv, v prihodnjem veku pa večnega življenja.’ Vse. Gospod ne zna dati manj od vsega. Kadar on nekaj podari, podari samega sebe, ki je vse.

V evangeljskem odlomku pa je tudi ena beseda, ki nam daje misliti: ‘… ne bi zdaj, v tem času, sredi ‘preganjanj’, prejel stokrat toliko hiš, bratov, sester …’ To pomeni vstopiti v drugačen način mišljenja in drugačen način delovanja. Jezus samega sebe podari v celoti, kajti polnost Boga je polnost, izpraznjena na križu. To je Božji dar: izpraznjena polnost. In to je kristjanov stil: iskati polnost, prejeti izpraznjeno polnost in hoditi po tisti poti. Ni lahko, to ni lahko.

Vprašujem pa se: Katero je znamenje, da grem skozi življenje na pravi način?  Pri vsakem darovanju kaži veder obraz, z veseljem daruj. Dajaj Najvišjemu, kakor on daje tebi, velikodušno dajaj, kakor premoreš. Zadovoljno oko, veder obraz, veselje … Znamenje, da hodimo po tej poti vsega in ničesar, izpraznjene polnosti, je veselje.

Naj nas Jezus nauči hoditi po tej poti, naj nam da milost, da bi hodili po tej nekoliko težki poti vsega in ničesar. Naj nam vedno znova da sposobnost, da bomo predvsem v težavah bili sposobni reči: ‘Zadovoljen sem, Gospod, zadovoljen.’

 

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash