Četrtek, 17. junij: Kristjan se preprosto ustavi pred Očetom

To je prva pomembna skrivnost, ki je osnova molitve: bodite otroci svojega Očeta, ki je v nebesih.

Kristjan ni nekdo, ki si prizadeva biti boljši od drugih. Ve, da je grešnik kot vsi ostali. Kristjan je enostavno človek, ki se zaustavi pred novim gorečim grmom, pred razodetjem Boga, ki ne prinaša uganke o neizgovorljivem imenu, ampak ki pravi svojim otrokom, naj ga kličejo z imenom Oče, naj se pustijo prenoviti njegovi moči in naj odsevajo žarek njegove dobrote za ta svet, ki ga tako zelo žeja, ki tako zelo čaka na dobre novice.

Jezus torej naredi uvod v nauk o molitvi Očenaš na način, da vzpostavi distanco do dveh skupin tistega časa. Predvsem do hinavcev: ‘In kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in vogalih glavnih ulic, da se pokažejo ljudem’ (Mt 6,5). Obstajajo ljudje, ki znajo napletati ateistične molitve brez Boga in to počnejo, da bi jih ljudje občudovali. Krščanska molitev pa nima druge verodostojne priče kakor svojo vest, kjer se tesno prepleta stalni pogovor z Očetom. Spomnimo se na Jezusove besede: ‘Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem’ (Mt 6,6).

Zatem se Jezus distancira od molitve poganov: ‘Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili’ (Mt 6,7). Jezus tukaj morda namiguje na tisto, kar je bilo nujen uvod v mnoge starodavne molitve: božanstvo je moralo biti na nek način pomirjeno z vrsto dolgih hvalnic. Spomnimo se preroka Elijo in prizora na gori Karmel. Baalovi duhovniki so vzklikali, plesali in prosili mnoge stvari, da bi jih njihov bog uslišal. Elija pa je molčal in Gospod se je obrnil k njemu. Pogani mislijo, da se moli z veliko govorjenja. Tudi mnogi kristjani so prepričani, da moliti pomeni govoriti Bogu kakor papagaji. A molitev se dogaja v srcu. Ti pa, ko moliš, pravi Jezus, se obrni na Boga kot otrok na svojega očeta, ki ve, kaj potrebuješ, še preden ga to prosiš (glej Mt 6,8). Očenaš je lahko tudi tiha molitev. Dovolj je, da se postavimo pod Očetov pogled in se spomnimo njegove očetovske ljubezni. To zadostuje, da smo uslišani.

Lepo je vedeti, da naš Bog ne potrebuje žrtev, da bi ga osvojili. Naš Bog ne potrebuje ničesar. Pri molitvi prosi samo, da imamo odprt ‘komunikacijski kanal’ z Njim, da bi se vedno prepoznavali kot njegovi ljubljeni otroci. On nas zelo ljubi.

 

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash