Ponedeljek, 28. junij: Lisice imajo brloge

Objavljeno: 24. 06. 2021

|

Ponedeljek, 28. junij: Lisice imajo brloge

Jezusove besede, ki smo jih slišali v današnjem evangeliju,  so neverjetno krute. Najbrž je marsikdo od vas že izgubil očeta, ali pa odšel od doma. Si predstavljate, da bi vam v tistem trenutku slovesa Jezus rekel: Pusti to, kaj boš čakal na pogreb, kaj se boš poslavljal, pojdi za menoj! Najbrž bi tega ne mogli sprejeti ravno zlahka.

Čemu takšna radikalnost  nam mogoče pojasni že uvodni del današnjega evangelija. Tam izvemo, da je Jezus na poti v Jeruzalem in sicer v smrt. Za Jezusa pisatelj pravi, da je se je sam trdno odločil iti v Jeruzalem, kot bi želel poudariti zahtevnost te odločitve. Kot bi hotel reči: Ni lahko iti tja, ne paše mi, a vem, da moram. To je moja pot.

Učenci reagirajo  spontano in logično.

Jezus pa opozarja na temelje te zgrešene drže. Ko se nekdo oglasi, da bi hodil za njim, mu pravi: »Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« Hoditi za njim, pomeni odpovedovati se vsemu, kar nam je domače, kar vodi v lagodje. Je potovanje v neznano, zaradi zvestobe edinemu Dobremu – tj. Bogu.

»Pústi, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo!« Kako grozljiva je navezanost na tradicijo in dom, lahko vidimo v drži farizejev in pismoukov, ki Jezusa nazadnje obsodijo na smrt. Zakaj? Ker preprosto ruši njihove predstave, kako bi moralo biti. Vera postane sužnost več, če zavije s poti pravega odnosa do Boga in sočloveka.

»Nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.« Oziranje nazaj jemlje polet za naprej. Zato Jezus trga korenine svojega doma: prav na križu reče: Žena glej tvoj sin. Kako težko se mu je posloviti od matere, a če jo hoče narediti za mater nas vseh, se ji mora odreči. Če hočemo ljubiti, se moramo vedno znova odpovedovati!

Jezusova radikalnost v trganju vezi z domom ima samo en cilj, ki ga apostol Pavel v pismu Galačanom zapiše takole:  »Vi ste namreč poklicani k svobodi, bratje«. Biti Jezusov učenec pomeni ustvarjati nov dom, dom, ki je daleč nad našim domom, iz katerega smo izšli. To je dom Božjega kraljestva, ki presega vse meje. Naj nam Bog sam pomaga, da bomo šli za njim scela in v njem odkrivali svobodo.

 

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Povej naprej.