Sveti oče: Lakota v svetu je sramota, zločin, ki krši temeljne človekove pravice

Objavljeno: 28. 07. 2021

Kategorije: Cerkev po svetu, Uredniški izbor

Sveti oče:<strong> Lakota v svetu je sramota</strong>, <em>zločin</em>, ki krši temeljne človekove pravice

V ponedeljek, 26 julija, je v Rimu potekalo odprtje predvrha Združenih narodov o prehrambenih sistemih. Svoje sporočilo je udeležencem namenil tudi papež Frančišek, prebral pa ga je msgr. Paul Richard Gallagher, vatikanski tajnik za odnose z državami. Sveti oče je spomnil, da je dolžnost vseh »odpraviti krivico« svetovne lakote preko pogumnih politik ter poudaril, da mora prehrambeni sistem temeljiti na odgovornosti, pravičnosti, miru in enotnosti človeške družine.

Ekscelence, gospe in gospodje,

prisrčno pozdravljam udeležence tega pomembnega srečanja, ki ponovno poudarja, da je eden izmed trenutnih največjih izzivov odpraviti lakoto, prehransko negotovost in podhranjenost v dobi covida-19.

Ta pandemija nas je soočila s sistemskimi krivicami, ki spodkopavajo našo enotnost človeške družine. Naši najrevnejši bratje in sestre ter zemlja, naš skupni dom, ki »protestira zaradi škode, ki ji jo povzročamo zaradi neodgovorne uporabe in zlorabe dobrin, ki jih je Bog položil vanjo,«1 zahtevajo korenito spremembo.

Razvijamo nove tehnologije, s katerimi lahko povečamo sposobnost planeta, da obrodi sadove, kljub temu pa naravo še naprej izkoriščamo do te mere, da postane sterilna2, s čimer ne širimo samo zunanjih puščav, temveč tudi notranje duhovne puščave3. Pridelamo dovolj hrane za vse ljudi, vendar mnogi ostajajo brez vsakdanjega kruha. To »je velika sramota«4, zločin, ki krši temeljne človekove pravice. Zato je dolžnost vseh odpraviti to krivico5 s konkretnimi dejanji in dobrimi praksami ter z drznimi lokalnimi in mednarodnimi politikami.

V tej luči ima pomembno vlogo pozorna in pravilna preobrazba prehrambenih sistemov, ki mora zagotoviti, da bodo sposobni povečati odpornost, okrepiti lokalno gospodarstvo, izboljšati prehrano, zmanjšati odpadno hrano, vsem zagotoviti zdrave in dostopne načine prehrane, okoljsko trajnost, prav tako pa morajo biti spoštljivi do lokalnih kultur.

Če želimo zagotoviti temeljno pravico do primerne življenjske ravni6 in izpolniti svoja prizadevanja za dosego cilja odprave lakote7, ni dovolj pridelati hrano. Potrebna je nova miselnost in nov celostni pristop8 za oblikovanje prehrambenih sistemov, ki bodo varovali zemljo in v središču ohranjali dostojanstvo človeške osebe; ki bodo zagotavljali zadostno količino hrane po vsem svetu ter pospeševali dostojno delo na lokalni ravni; ter ki bodo hranili svet danes, ne da bi ogrožali prihodnost.

Bistvenega pomena je, da podeželski sektor ponovno dobi središčni pomen, saj je od njega odvisno zadovoljevanje številnih osnovnih človekovih potreb. Prav tako je nujno, da kmetijski sektor ponovno pridobi prednostno vlogo v procesu sprejemanja političnih in gospodarskih odločitev, katerih namen je začrtati okvir procesa »ponovnega začetka« po pandemiji. V tem procesu je potrebno male kmete in kmečke družine obravnavati kot ključne akterje. Njihovega tradicionalnega znanja ne smemo spregledati ali prezreti, medtem ko jim njihovo neposredno sodelovanje pomaga bolje razumeti lastne prioritete in potrebe. Pomembno je olajšati dostop malih kmetov in družinskih kmetij do storitev, potrebnih za proizvodnjo, trženje in uporabo kmetijskih virov. Družina je bistvena sestavina prehrambenih sistemov, saj se v družini »naučimo uživati sadove zemlje, ne da bi jih zlorabili, in odkrivamo najboljša sredstva za širjenje življenjskih slogov, ki spoštujejo osebno in skupno dobro.«9 To priznanje morajo spremljati politike in pobude, ki v celoti izpolnjujejo potrebe podeželskih žensk, spodbujajo zaposlovanje mladih žensk in izboljšujejo delo kmetov na najrevnejših in najbolj oddaljenih območjih.

Zavedamo se, da nam posamezni gospodarski interesi, zaprti in nasprotujoči si – vendar močni10 – preprečujejo, da bi oblikovali prehrambeni sistem, ki bi bil v skladu z vrednotami skupnega dobrega, solidarnosti in »kulture srečanja«. Če želimo ohraniti rodoviten multilateralizem11, je bistvenega pomena prehrambeni sistem, ki temelji na odgovornosti, pravičnosti, miru in enotnosti človeške družine.12

Kriza, s katero se trenutno soočamo, je pravzaprav edinstvena priložnost za začetek pristnih, drznih in pogumnih dialogov13, da bi preučili korenine našega krivičnega prehrambenega sistema.

Na tem srečanju imamo odgovornost, da uresničimo sanje o svetu, v katerem je kruha, vode, zdravil ter dela na pretek in najprej dosežejo najbolj potrebne. Sveti sedež in katoliška Cerkev bosta v službi temu plemenitemu cilju ponudila svoj prispevek, združila moči in voljo, dejanja ter modre odločitve.

Boga prosim, da nihče ne bi ostal zadaj, da bi lahko vsakdo zadovoljil svoje osnovne potrebe. Naj nas to srečanje za obnovitev prehrambenih sistemov spodbudi, da bi zgradili mirno in uspešno družbo ter posadili semena miru, ki nam bodo omogočila pristno bratstvo.14

1 Papež Frančišek, 2015, Laudato si’, št. 2.

2 Prim. Pavel VI., 1971, Octagesima adveniens, št. 21.

3 Benedikt XVI., 2005, Homilija ob začetku petrinske službe

4 Papež Frančišek, 2020, Fratelli tutti, št. 189.

5 Prim. Papež Frančišek, 2017, Sporočilo ob odprtju 40. generalnega zasedanja Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo.

6 Generalna skupščina Organizacije združenih narodov, 1948, Splošna deklaracija človekovih pravic.

7 Generalna skupščina Organizacije združenih narodov, 2015, Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030.

8 Papež Frančišek, Sporočilo ob svetovnem dnevu hrane 2019.

9 Papež Frančišek, Sporočilo ob svetovnem dnevu hrane 2019.

10 Prim. Papež Frančišek, 2020, Fratelli tutti, št. 12, 16, 29, 45, 52.

11 Papež Frančišek, 2020, Fratelli tutti, št. 174.

12 Papež Frančišek, 2015, Videosporočilo ob 75. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov.