Sklad »Jezus božji delavec« pomagal preko 2500 ljudem

Nadškof podupravitelj rimske škofije Gianpiero Palmieri je za Vatican News spregovoril o sadovih Sklada »Jezus božji delavec«. Junija leta 2020 ga je ustanovil papež Frančišek, da bi opozoril na dostojanstvo dela in pomagal družinam v Rimu, ki jih je pandemija najbolj prizadela.

2,2 milijona evrov za pomoč 2500 ljudem

V dobrem letu je pomoč iz omenjenega Sklada prejelo preko 2500 ljudi, ki jim grozi socialna izključenost. Začetnemu znesku milijon evrov, ki ga je pomoči potrebnim v Rimu namenil sveti oče, so se pridružila tudi druga sredstva iz t.i. »Zaveze za Rim«, ki jo je škofija ustvarila v povezanosti z javnimi ustanovami, tretjim sektorjem in zasebniki. Na ta način so zbrali okoli 2,2 milijona evrov za pomoč najšibkejšim.

Ekonomska pomoč in iskanje dela

Kot je dejal nadškof Palmieri ob pogledu na preteklo leto, so rezultati izredno pozitivni, saj je Sklad dosegel različne cilje. Najprej gre za konkretno pomoč okoli 920 družinam, kar je skupno več kot 2.500 oseb. Poleg ekonomske podpore je šlo tudi za pomoč pri iskanju dela: v 30% primerov so bile sklenjene pogodbe za delovno prakso ali pripravništvo ali pa so bile osebe (ponovno) vključene na trg dela. Druga pozitivna izkušnja pa je po Palmierijevih besedah sodelovanje med Cerkvijo in ustanovami, posebej z Deželo Lacij in Občino Rim ter zasebniki, ki so finančno podprli Sklad in tako omogočili izvedbo različnih pobud. Podupravitelj je ob tem poudaril, da eden izmed najbolj perečih problemov v Rimu v tem trenutku ostaja pomanjkanje dela. Z razrešitvijo le-tega bi se razrešili tudi mnogi drugi problemi.

To, kar nekomu pripada iz pravičnosti, ni miloščina

Nadalje je spomnil, da je potrebno biti pozorni, da solidarnosti oz. dejavne ljubezni ne bi videli kot miloščino. Karitas Rim je namreč omenjeno pobudo pospremila z geslom »Ne moreš dati za miloščino tega, kar nekomu pripada iz pravičnosti«. To je pomenilo, da so delavci in sodelavci Karitas, ki so delali za ta Sklad, v prvi vrsti nudili pomoč pri spremljanju oseb: sestavili so t.i. »Priročnik pravic«, v katerem so zbrali vse pobude, ki so jih določili razni ministrski odloki (finančna nadomestila za prihodek zaradi izrednih razmer, prihodek za občane, različni bonusi in razna druga nakazila). Tako so bile te informacije resnično dostopne tudi najšibkejšim in najrevnejšim kategorijam ljudi, ki so prihajali v svetovalnice po župnijah.

Karitas vzpostavila 75 novih svetovalnic

Po besedah nadškofa Palmierija se je v tem času pokazalo, da so stvarnosti, ki so najbližje situacijam krhkosti v naših mestih, svetovalnice, posebej v Cerkvi, bodisi v okviru Karitas ali izven. »Menim, da se je Karitas zelo dobro odzvala, ko je poleg že obstoječih župnijskih na novo odprla 75 svetovalnih centrov, kamor so prihajale prošnje za pomoč in delo,« je dejal podupravitelj. Poudaril je, da je bilo najpomembnejše spremljanje ljudi pri iskanju rešitev ter pomoč, da so zaprosili za to, kar jim po zakonu pripada; se soočiti z vsemi zapletenimi birokratskimi postopki. Tisti, ki jim kljub temu ni uspelo, so dobili pomoč preko sredstev iz Sklada.

Socialno in kulturno vrenje, pomoč Cerkve

Ob koncu je nadškof Palmieri poudaril, da se je iz omenjenega projekta rodilo tudi močno upanje. »Opaziti je večjo pozornost do najšibkejših oseb v mestu, kjer so člani cerkvenih in laičnih struktur resnično v prvi vrsti. Poleg socialnega vrenja pa obstaja tudi kulturno vrenje, vrenje pobud, ki vse prihajajo od spodaj. Težava pobud od spodaj je ta, da so pogosto razdrobljene. Naloga ustanov in tudi Cerkve, je ta, da jih podpira, poveže v mrežo ter spodbuja, ker gre za pobude, ki so izredno dragocene. Mesto Rim je vse prej kot mrtvo, družba je vse prej kot brezbrižna.«

 

---

Vir: Vatican News

Foto: Vatican News

Obj.: M. B.