Sicer mi je nenavadno, da bi bila svatba ponoči, a očitno je bilo včasih tudi tako. Skušajmo sami razmišljati, kakšen pomen so imele svetilke in čemu so služile. Najbrž ne gre toliko za to, da bi si device z njimi svetile na poti, ampak da bi s svetilkami pozdravile ženina. V temi ga namreč niso mogle pozdraviti s čim drugim kot s prižganimi svetilkami. Na svatbi pa so najbrž osvetlile prostor, kjer so bili zbrani svatje. V vsakem primeru lahko ugotovimo, da so svetilke sredstvo slavljenja, praznovanja in povezovanja. Še več, svetilke so tako znamenje služenja bližnjemu in tega namesto drugega ne moreš narediti. Zato olja ni mogoče deliti, ker je olje pripravljenost, da bomo služili. Nespametne device bi tudi s prižganimi svetilkami svetile le sebi, saj so se vrtele le okrog sebe.

Biti pripravljen na Ženinov prihod, pomeni spremeniti logiko življenja iz sebične zagledanosti vase, v veselo življenje bližnjim.  Z veseljem služiti bližnjemu je najbrž mogoče le, če:

nam je življenje dar,

dar, ki kliče po hvaležnosti,

hvaležnost pa vabi k služenju.

Kako lepo bi bilo, če bi nam vse, kar vedno znova prejemamo ne ušlo izpred oči. Kako z lahkoto bi čakali Darovalca s prižganimi svetilkami, če bi se ves čas zavedali daru. Naj nas božja beseda, ki namiguje na konec časov, ne plaši, ampak vabi k hvaležnosti in veselemu služenju.

Kaj nas Jezus želi poučiti s to priliko? Spominja nas, da moramo biti pripravljeni na srečanje z Njim. Jezus velikokrat v evangeliju opominja k čuječnosti in to stori tudi na koncu tega evangelija: ‘Čujte torej, ker ne veste ne dneva ne ure!’ S to priliko pa nam pravi, da čuti, ne pomeni bedeti, ampak biti pripravljeni, saj so vse device pred ženinovim prihodom spale, toda, ko so se zbudile, so bile nekatere pripravljene, druge pa ne. Tu je torej pomen tega, da smo modri in preudarni, saj gre za to, da ne čakamo na zadnji trenutek svojega življenja za sodelovanje z Božjo milostjo, temveč da to storimo sedaj. Lepo je malo pomisliti na to, da bo en dan zadnji. Če je danes, kako sem pripravljen, pripravljena? To in to moram storiti… Pripravljati se, kakor da je zadnji dan. To bo dobro delo.

Svetilka je tudi simbol za vero, ki razsvetljuje naše življenje, medtem ko je olje simbol za dejavno ljubezen, ki poživlja ter dela luč vere rodovitno in verodostojno. Pogoj za to, da smo pripravljeni na srečanje z Gospodom, ni samo vera, temveč krščansko življenje bogato z dejavno ljubeznijo, ljubeznijo do bližnjega. Če se pustimo voditi temu, kar se nam zdi bolj lagodno, torej iskanju lastnih interesov, postane naše življenje nerodovitno. S tem si ne nabiramo zaloge olja za svetilko naše vere. Vera bo tako ugasnila ob trenutku Gospodovega prihoda, ali pa morda že prej. Če pa smo čuječi in si prizadevamo delati dobro z dejanji ljubezni, podarjanjem, služenju bližnjemu v težavah, smo lahko mirni, medtem ko čakamo ženinov prihod, kajti Gospod lahko pride v katerem koli trenutku. Pri tem pa nas tudi spanec smrti ne plaši, saj imamo zalogo olja, zbranega z vsakodnevnimi dobrimi deli. Vera navdihuje dejavno ljubezen in dejavna ljubezen ohranja vero.

Devica Marija naj nam pomaga napraviti našo vero preko dejavne ljubezni vedno bolj dejavno, da bo lahko naša svetilka svetila že tu na zemeljski poti in potem za vedno na svatbeni gostiji v raju.

 

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.