Ukrajinski nadškof Gudziak: Ukrajina potrebuje Ukrajince, ki se ljubijo

Ob 30. obletnici neodvisnosti Ukrajine je za Vatican News spregovoril filadelfijski metropolit Ukrajincev v ZDA, nadškof Boris Gudziak.

Mineva 30 let, odkar je Ukrajina ponovno pridobila svojo neodvisnost in se osvobodila več kot 70-letne nadvlade sovjetskega režima. 24. avgusta 1991 je začela svojo pot kot svobodna država, nanjo pa se je podala tudi ukrajinska grško-katoliška Cerkev, dolgo časa preganjana s strani sovjetske oblasti. »Dosegli smo neodvisnost, a to je le začetek. Prizadevati si moramo za moralne in duhovne temelje našega sobivanja ter za vlogo Cerkve, kar pomeni pričevati ljubezen do bližnjega,« je v intervjuju za Vatican News dejal ukrajinski grško-katoliški nadškof Boris Gudziak, metropolit v Filadelfiji.

Rana, ki jo je treba zaceliti

»Poleg ekonomskih, socialnih in političnih težav,« je dejal nadškof Gudziak, »so na poti rekonstrukcije nove družbe tudi manj vidne ovire: sovjetski režim je sistematično uničeval vzajemno zaupanje med osebami, ki je temelj skupnosti, družbe ali naroda, in ta rana se mora še zaceliti.« Vera in Cerkev pomagata pri ponovni osvojitvi tega zaupanja in ravno zato se ju totalitarni režimi bojijo: »Diktature hočejo vse kontrolirati, medtem ko duhovno življenje osebe osvobaja, spodbuja onkraj mej in k ustvarjanju odnosov, občestva. Bog nas je ustvaril po svoji podobi in podobnosti, svobodne in ustvarjalne, a svoboda predpostavlja odgovornost.«

Vloga grško-katoliške Cerkve pod režimom

Monsinjor Boris Gudziak se je rodil v mestu Syracuse v ZDA v družini ukrajinskih migrantov. Študiral je filozofijo in biologijo v rojstnem mestu, zatem pa nadaljeval s študijem teologije v Rimu. Doktoriral je iz slovanske in bizantinske kulturne zgodovine na Harvardu. Pod komunističnim režimom je ukrajinska grško-katoliška Cerkev, ki je bila prisiljena delovati na skrivaj, poskušala ohranjati vero med svojimi ljudmi, a prav tako je imela pomembno vlogo pri ohranjanju identitete Ukrajincev in njihove želje po svobodi. In zato je plačala zelo visoko ceno: izgubila je 90 % svojih duhovnikov, ki so bili ubiti ali poslani v Sibirijo.

Pričevati ljubezen do bližnjega

»Razglasitev neodvisnosti Ukrajine je naši Cerkvi dala svobodo za življenje, delovanje in razvoj,« je pojasnil nadškof. »Po drugi strani pa je treba spomniti, da naloga Cerkve ni to, da postane del države ali si pridobi posebne privilegije: prej moramo pričevati ljubezen do bližnjega, dati zgled o vzajemni podpori, opogumljanju in medsebojnem blagoslavljanju. Ukrajina potrebuje Ukrajince, ki se ljubijo.«

Oznanjevanje in pričevanje

Nadškof Gudziak, ki je med drugim dal velik prispevek k ponovnemu delovanju katoliške univerze v Leopoliju, je ob koncu še povedal, da je »ukrajinska družba mlada in dinamična, mladi začenjajo presegati preteklost zatiranja in se čutijo svobodnejši«. Med različnimi problemi, s katerimi se sooča ukrajinska družba, so visoka stopnja korupcije, vojna na vzhodu države in izseljevanje. »Te razmere kristjanom odpirajo nove možnosti za oznanjevanje in pričevanje. Z zajemanjem iz lastne izkušnje in s spominjanjem mučeništva svojih svetnikov, grško-katoliška Cerkev mora pomagati ukrajinski družbi pri ponovnem premisleku njene duhovne dediščine ter jo prilagoditi osebam 21. stoletja,« je sklenil.

 

---

Vir: Vatican News

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.