Kraji, ki jih bo papež obiskal na Slovaškem

Objavljeno: 10. 09. 2021

|

<strong>Kraji</strong>, ki jih bo papež obiskal <em>na Slovaškem</em>

Bliža se apostolsko potovanje papeža Frančiška v Budimpešto in na Slovaško. V pripravi nanj predstavljamo prizorišča, ki jih bo sveti oče obiskal na Slovaškem.

Apostolska nunciatura v Bratislavi

Sveti oče bo stanoval na apostolski nunciaturi v Bratislavi. Ustanovil jo je papež Janez Pavel II. 1. januarja 1993, prvi nuncij, ki je po razglasitvi slovaške neodvisnosti stalno živel v državi, je bil nadškof Luigi Dossena. Glede na to, da na začetku ni bilo na razpolago primerne stavbe, so nunciaturo nekaj časa gostile sestre uršulinke v Bratislavi. Med tokratnim apostolskim potovanjem bo sedež apostolske nunciature tudi prizorišče treh srečanj: v nedeljo popoldan bosta na njem potekala ekumensko srečanje in zasebno srečanje s člani Družbe Jezusove, v ponedeljek pa bo sveti oče tam sprejel predsednika parlamenta.

Predsedniška palača (Palača Grasalkovič)

Palača Grasalkovič je od leta 1996 predsedniška palača Slovaške. Znamenito stavbo prestolnice je leta 1760 zgradil arhitekt András Mayerhoffer za grofa Antala Grasalkoviča, madžarskega plemiča, predsednika madžarske kraljeve zbornice, ki je kasneje postal knez in svetovalec vladarice Marije Terezije. Palača s svojim pozno baročnim slogom in rokokojem ter osrednjo lokacijo, obrnjeno proti trgu Hodžovo námestie, pripoveduje o pestri zgodovini današnje Slovaške republike. Njene razkošne dvorane in kapela, okrašena s freskami Avstrijca Josepha von Pichlerja, so bile priča njenim različnim preobrazbam: od središča glasbenega življenja v Bratislavi, kjer je Joseph Haydn predpremierno predstavil nekatera svoja dela, do nemškega generalštaba med drugo svetovno vojno ter glavnega doma pionirjev in mladincev Klementa Gottwalda v času komunizma. Palačo so obnovili šele po razpadu Sovjetske zveze leta 1989, njene vrtove pa so spremenili v javni park, ki ga obišče veliko ljudi. Kraj srečanja v prestolnici je tudi sodoben vodnjak z imenom »Zemlja – planet miru« arhitekta Tiborja Bartfaya, ki pred vhodom v stavbo predstavlja globus, okrašen z golobi kot simboli miru.

V bližini se nahaja nekdanja nadškofijska poletna palača, ki je sedanji sedež slovaške vlade.

Katedrala sv. Martina

Katedrala sv. Martina, sedež nadškofije Bratislava, se nahaja na robu zgodovinskega središča, kjer je stalo utrjeno mestno obzidje. Njena gradnja v gotskem slogu se je začela v štirinajstem stoletju na že obstoječi romanski cerkvi. Posvečena je bila 10. marca 1452, čeprav so se njena zaključna dela nadaljevala v naslednjih stoletjih, tako da je bila sčasoma priča velikih sprememb. Med letoma 1563 in 1830 je bilo v katedrali okronanih enajst ogrskih vladarjev, med njimi tudi – prvi kralj, ki je prejel krono – Maksimilijan II. in Marija Terezija (25. junij 1741). Na vrhu 85 metrov visokega zvonika, ki je bil večkrat poškodovan in obnovljen, je kopija krone svetega Štefana iz zlata. Notranjost ima tri ladje, apsida pa je poligonalna. Današnja podoba katedrale je sad različnih prenov in sprememb ter posega arhitekta Jozefa Lipperta, ki je sredi devetnajstega stoletja odstranil vso renesančno in baročno arhitekturo. Gotska krstilnica je najstarejši element in sega v leto 1409. Potrebno je poudariti skoraj neopazno, verjetno namerno, asimetrijo med glavno ladjo in prezbiterijem, ki simbolizira Kristusovo telo na križu in njegovo nagnjeno glavo.

Med kapelami izstopata dve, ki sta bili zgrajeni v 15. stoletju v gotskem slogu in sta posvečeni bavarski kraljici Sofiji, ženi Vaclava IV. Češkega, in sv. Ani. Znana je tudi kapela v baročnem slogu iz osemnajstega stoletja, ki je posvečena sv. Janezu Usmiljenemu. Ustvaril jo je avstrijski kipar Georg Rafael Donner (1693-1741), ki je prav tako avtor skupine kipov iz svinca, ki predstavlja sv. Martina na konju, ki je z mečem reže svoj plašč, da bi ga polovico podaril beraču. V cerkvi so pokopane nekatere znane osebe, cerkveni dostojanstveniki in člani najmočnejših družin v mestu. 13. novembra 1835 je Beethoven v tej njej dirigiral svojo Missa solemnis op. 123.

31. marca 1995 je katedrala sv. Martina postala konkatedrala nadškofije Bratislava-Trnava, ki je nastala po preureditvi slovaških katoliških cerkvenih okrožij. Od 14. februarja 2008 je katedrala Nadškofije Bratislava, ki je bila ustanovljena po ločitvi nadškofije Bratsialava-Trnava. Letos so pričeli s prenovo stavbe, ki se nahaja v bližini katedrale in bo namenjena bogoslužnim, pastoralnim, dobrodelnim, kulturnim in socialnim dejavnostim. Delovati bo začela 11. novembra letos, na god sv. Martina.

 


Vir: Vatican News

Foto: Vatican News

Obj.: M. B.

Povej naprej.