Četrtek, 16. september: Kdor ljubi tudi greši

Kako lahko je z odmikom gledati vse tri glavne osebe v dogodku: farizeja Simona, javno grešnico in Jezusa. Hitro se lahko opredelimo:

–            Lahko si rečemo, kapo dol pred Jezusom, da je lahko tako pogumen in jasen. Da se ne ustraši, kaj bodo rekli drugi, da se ne boji nežnosti, se ne zgraža in ostaja ljubeč.

–            Občudovanja vredna gorečnost žene, ki se ne meni za poglede, čeprav ve, da bo požela prezir in zgražanje s strani vseh.

–            Ni težko pomilovati Simona in druge farizeje: Ubogi Simon, kaj ne vidi, da si pred Jezusom dela sramoto, ker ničesar ne razume, ker ostaja suženj reda in obsoja bližnje.

Ni se težko opredeliti. Na nek način bi nam bilo najlažje živeti kot javna grešnica. Prepustiš se ljubezni in iščeš izpolnitev lastnih hrepenenj. Pustiš ob strani ozire ljudi in iščeš svobodno ljubezen. Ljubezen pokrije množico grehov, si rečeš in greš naprej.

Tudi farizej Simon ni težko biti. Prizadevaš si za utečen red, da je vse tako kot ti naročajo pravila tvojega stanu – prilagajaš se trendom in loviš pametno mero – nisi spotakljiv ne za ene ne za druge.

Težko pa je ljubiti kakor Jezus, prevzeti njegovo držo, ki zbuja ogorčenje in odpor. Jezus pove vsakemu svoje. Ženo pohvali v ljubezni, a jo nežno svari pred grehom, ko ji spregovori o odpuščanju. Simona odločno opozarja na premajhno ljubezen in zavest grešnosti. Malo ljubiš! mu pravi. Občutek imaš, da si vse izpolnil in pozabljaš na to, da nisi ljubil.

Jezus vse zmeša! Grešnico opozarja na greh, Simona na ljubezen. Pravzaprav nas vabi na pot za njim. Kristusov učenec ne more biti nikoli miren: vedno išče v ljubezni pravo mero pravil in v pravilih pravo mero svobode.

Ljubezen je neprestano tveganje, je hoja po robu greha predpisov in greha strasti! Če hočemo ljubiti, se moramo posloviti od želje, da bi bilo vse lepo in prav. Če hočemo ljubiti, ne moremo biti pridni in vzorni. Kdor ljubi, bo spotakljiv. Ljubezen je hoja po robu, kjer se neprestano dotikamo greha. Kdor mnogo ljubi, se jasno zaveda obilice grehov in potrebe po odpuščanju, kdor ne ljubi, ne potrebuje odpuščanja.

Biti kristjan ne pomeni biti priden in delati vse prav. Ko vam pravim, da kdor ljubi tudi greši, ne pravim, grešite, pa bo prav. Biti kristjan pomeni biti razpet med pravičnostjo in hrepenenjem po ljubezni. Ljubezen vedno na nek način ruši postavo. Ne smemo biti sužnji tega, kar je prav, niti sužnji strasti. Vedno moramo biti služabniki ljubezni. Bog daj, da bi to zmogli!

 

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.