Papež Romom: Za otroke, za njihovo dostojanstvo in vzgojo je potrebno sprejeti pogumne odločitve

Objavljeno: 15. 09. 2021

|

Kategorije: Cerkev po svetu

Papež Romom: <strong>Za otroke</strong>, za njihovo dostojanstvo in vzgojo je <em>potrebno sprejeti pogumne odločitve</em>

Papež Frančišek se je po vrnitvi iz Prešova, kjer je obhajal Božansko liturgijo tretji dan apostolskega potovanja, v torek, 14. septembra, popoldne srečal z romsko skupnostjo v četrti Luník IX. v Košicah. Zbrane je tudi nagovoril.

Papežev govor

Dragi bratje in sestre, lepo popoldne. Zahvaljujem se vam za sprejem in za vaše prisrčne besede. Ján je spomnil na to, kar vam je rekel sv. Pavel VI.: »Vi v Cerkvi niste na obrobju … Vi ste v osrčju Cerkve« (Homilija, 26. september 1965). Nihče v Cerkvi se ne sme čutiti, da ni na pravem mestu ali da je odrinjen na rob. To ni samo način, da se tako samo reče, ampak je način biti Cerkev. Kajti biti Cerkev pomeni živeti kot sklicani skupaj od Boga, in se čutiti naslovniki življenja, biti del iste ekipe. Da, ker to želi Bog, vsakega drugačnega, a vse zbrane okoli Njega. Gospod nas vidi skupaj.

In vidi nas kot otroke. Očetov pogled ima, pogled posebne ljubezni do vsakega otroka. Če sprejmem ta pogled name, se učim gledati dobro na druge. Odkrijem, da imam ob sebi druge Božje otroke in jih priznam kot brate. To je Cerkev, družina bratov in sester, ki imajo istega Očeta, ki nam je dal za brata Jezusa, da bi razumeli, kako On ljubi bratstvo. Pri tem si želi, da vse človeštvo postane ena sama univerzalna družina. Vi ohranjate veliko ljubezen in spoštovanje do družine in na Cerkev gledate izhajajoč iz te izkušnje. Da, Cerkev je dom, je vaš dom. Zato vam želim iz srca reči, da ste dobrodošli in da se v Cerkvi vedno čutite kot doma in se nikoli ne bojte prebivati v njej. Nihče naj ne drži vas ali koga drugega stran od Cerkve!

Ján me je pozdravil skupaj s svojo ženo Beáto. Skupaj sta izpostavila sanje o družini, ki so pred vašimi različnostmi, od kod prihajate, pred vašimi navadami in običaji. Bolj kot mnogo besed vajina poroka pričuje, kako lahko konkretnost življenja skupaj razblini številne stereotipe, ki se sicer zdijo nepremostljivi. Ni lahko iti preko predsodkov tudi med kristjani. Ni preprosto spoštovati druge, saj v njih pogosto vidimo ovire ali sovražnosti in izrekamo sodbe, ne da bi poznali njih obraze in njihovo zgodovino.

Prisluhnimo torej, kaj pravi Jezus v evangeliju: »Ne sodite« (Mt 7,1). Evangelija se ne sme posladkati ali razvodeniti. Ne sodite, pravi Kristus. Kolikokrat pa mi ne samo govorimo brez konkretnih dejstev ali to, kar smo slišali, ampak se imamo za pravične, ko smo strogi sodniki drugih in popustljivi do nas samih. Kolikokrat so sodbe v resnici predsodki, kolikokrat jih napravljamo za predmete! Tako z besedami pačimo lepoto Božjih otrok, ki so naši bratje. Ne smemo krčiti resničnost drugega v lastne že v naprej izdelane kalupe, ne smemo biti površni do oseb. Predvsem pa jih moramo za to, da jih poznamo, najprej priznati. Priznati, da vsak nosi v sebi neizbrisljivo lepoto Božjega otroka, v katerem je odsev Stvarnika.

Dragi bratje in sestre, prepogosto ste bili predmet predsodkov, neizprosnih sodb, diskriminatornih stereotipov, obrekovalnih besed in dejanj. S tem smo vsi postali bolj revni, revni človečnosti. To, kar nam pomaga ponovno pridobiti dostojanstvo, je prehod iz predsodkov k dialogu, iz zaprtosti k integraciji. In kako to storiti? Nikola in René sta nam pomagala. Vajina ljubezenska zgodba se je porodila tukaj in je zorela zaradi medsebojne bližine in spodbujanja, ki ste ju prejela. Čutila sta se odgovorna in sta hotela službo. Čutila sta se ljubljena in sta rasla z željo, da bi dala svojim otrokom kaj več.

Tako sta nam dala dragoceno sporočilo. Kjer je skrb za osebo, kjer je pastoralno delo, kjer je potrpežljivost in konkretnost, tam pridejo tudi sadovi. Ne takoj, a sčasoma pridejo. Medtem ko sodbe in predsodki povečujejo le razdaljo. Nasprotovanja in trde besede ne pripomorejo. Zapiranje oseb v geto ne reši ničesar. Ko se povečuje zapiranje, slej ko prej izbruhne jeza. Pot do mirnega sobivanja je integracija. Gre za organski proces, sicer počasen, a vitalen, ki se začne s medsebojnim poznavanjem ter se potrpežljivo nadaljuje in gleda v prihodnost. Komu pripada prihodnost? Otrokom. Oni so, ki nas usmerjajo. Njihove velike sanje ne smejo naleteti na naše pregrade. Oni hočejo rasti skupaj z drugimi in sicer brez ovir in zaprek. Zaslužijo si integrirano in svobodno življenje. Oni namreč navdihujejo daljnosežne izbire, ki ne iščejo takojšnjega soglasja, ampak gledajo na prihodnost vseh. Za otroke je potrebno sprejeti pogumne odločitve, tako za njihovo dostojanstvo in za njihovo vzgojo, da bodo dobro zakoreninjeni v svojih izvirih, in obenem tudi, da ne bodo ostali brez vsakršne možnosti.

Zahvaljujem se vsem, ki vztrajajo pri tem delu integracije, ki prinaša ne tako majhen napor, včasih celo nerazumevanje in nehvaležnost morda tudi znotraj Cerkve. Dragi duhovniki, posvečene osebe in laiki, dragi prijatelji, ki posvečate svoj čas, da ponudite celosten razvoj vašim bratom in sestram, hvala! Hvala za vse delo za tiste, ki so na obrobju. Pri tem mislim tudi na begunce in na zapornike. Tem in še posebej vsem v zaporih sporočam, da sem vam blizu. Hvala, don Peter, da si nam spregovoril o pastoralnih centrih, kjer se ne greste socialne pomoči, ampak osebno spremljate. Hvala vam salezijanci, nadaljujte po tej poti, ki ne zavaja, da se lahko da vse in takoj, ampak je preroška, ker vključuje zadnje, gradi bratstvo in seje mir. Ne bojte se iti naproti tistemu, ki je izrinjen na rob. Opazili boste, da ste s tem, ko ste šli ven, šli Jezusu naproti. On vas pričakuje tam, kjer je krhkost in ne udobnost, kjer je služenje in ne oblastništvo, kjer je postati eden z njimi in ne samovšečnost. Tam je On.

Vse vas vabim, da greste z zaupanjem korak za korakom onkraj strahov, okraj ran preteklosti s poštenim delom, z dostojanstvom, da služite vsakdanji kruh, z vlivanjem medsebojnega zaupanja. Vse to pa z molitvijo drug za drugega, saj je to tisto, kar nas usmerja in nam daje moč. Spodbujam vas, blagoslavljam vas in vam prinašam objem vse Cerkve. Hvala. Palikerav.

Vsi skupaj, vsak v svojem jeziku molimo: Oče naš, ki si v nebesih …

 


Vir: Vatican News

Foto: posnetek zaslona

Obj.: M. B.

Povej naprej.