Temeljno vprašanje in teme sinode 2021-2023

Temeljno vprašanje, ob katerem bomo na sinodi razmišljali

Sinoda zastavlja naslednje temeljno vprašanje: Sinodalna Cerkev v oznanjevanju evangelija ›hodi skupaj‹. Kako se ›skupna hoja‹ danes uresničuje v vaši krajevni Cerkvi? H katerim korakom nas vabi Sveti Duh, da bi v tej ›skupni hoji‹ rasli? (PD 26).

Pri odgovoru na zgornje vprašanje smo povabljeni, da:

1. se spomnimo izkušenj: Katere izkušnje v naši krajevni Cerkvi nam to temeljno vprašanje prikliče v spomin?;
2. še enkrat poglobljeno preberemo te izkušnje: Česa se lahko ob teh izkušnjah veselimo? Na katere težave in ovire smo ob njih naleteli? Katere rane so se pokazale? Do katerih spoznanj smo prišli?;
3. naberemo sadove, ki jih bomo delili: Kje sredi teh izkušenj odmeva glas Svetega Duha? Kaj nas prosi? Katere točke je treba potrditi, kakšne spremembe se obetajo, katere korake je treba narediti? Kje zaznamo soglasje? Kakšne poti se odpirajo za našo krajevno Cerkev?

Teme, o katerih bomo razmišljali ob temeljnem vprašanju

1. TOVARIŠI NA POTI

V Cerkvi in družbi smo drug ob drugem na isti poti. Kdo v naši krajevni Cerkvi ›hodi skupaj‹? Kdo so tisti, ki so od Cerkve oddaljeni? Kako smo poklicani, da rastemo kot tovariši? Katere osebe ali skupine so ostale na obrobju?

2. POSLUŠATI

Prvi korak je poslušanje, vendar moramo najprej brez predsodkov odpreti um in srce. Kako nam Bog govori po glasovih, ki jih včasih prezremo? Kako poslušamo laike, zlasti ženske in mlade? Kaj nam pri poslušanju pomaga ali nas ovira? Kako dobro poslušamo tiste na obrobju? Kako vključujemo prispevek posvečenih mož in žena? Kaj nas omejuje pri poslušanju zlasti tistih, ki imajo drugačne poglede kot mi? Koliko prostora dajemo glasovom manjšin, zlasti ljudem, ki živijo v revščini, na obrobju ali so socialno izključeni?

3. JASNO SPREGOVORITI

Vsi so povabljeni k pogumnemu in neustrašnemu govoru (parrhesia), torej z vključevanjem svobode, resnice in ljubezni. Kaj omogoča oziroma ovira pogumno, odkrito in odgovorno izražanje mnenja v naši krajevni Cerkvi in družbi? Kdaj in kako lahko povemo, kaj nam je pomembno? Kako deluje odnos s krajevnimi mediji (ne samo katoliškimi mediji)? Kdo govori v imenu krščanske skupnosti in kako te ljudi izbiramo?

4. PRAZNOVATI

»Skupna hoja« je mogoča le, če temelji na skupnem poslušanju Božje besede in obhajanju evharistije. Kako molitev in liturgično obhajanje navdihujeta in usmerjata naše skupno življenje in poslanstvo v naši skupnosti? Kako navdihujeta najpomembnejše odločitve? Kako spodbujamo dejavno sodelovanje vseh vernikov v bogoslužju? Koliko prostora je namenjenega opravljanju služb lektorja in akolita?

5. SOODGOVORNI V NAŠEM SKUPNEM POSLANSTVU

Sinodalnost je v službi poslanstva Cerkve, v katerem so poklicani sodelovati vsi njeni člani. Kako so krščeni poklicani k dejavni udeležbi v poslanstvu misijonarskih učencev? Kaj krščenemu preprečuje, da bi bil dejaven v poslanstvu? Katera področja poslanstva zanemarjamo? Kako skupnost podpira svoje člane, ki se zavzemajo za služenje v družbi (družbena in politična zavzetost, v znanstvenem raziskovanju in poučevanju, v spodbujanju socialne pravičnosti, v zaščiti človekovih pravic in v skrbi za skupni dom itd.)? Kako Cerkev pomaga tem članom, da živijo svoje služenje družbi kot poslanstvo? Kako poteka razločevanje v odločitvah, povezanih s poslanstvom, in kdo sodeluje pri tem?

6. DIALOG V CERKVI IN DRUŽBI

Za dialog sta potrebni vztrajnost in potrpežljivost, vendar omogoča medsebojno razumevanje. Koliko se različni ljudje v naši skupnosti srečujejo, da bi vzpostavljali dialog? Kateri so kraji in načini dialoga v naši krajevni Cerkvi? Kako spodbujamo sodelovanje s sosednjimi škofijami, z redovnimi skupnostmi na našem območju, z laičnimi združenji in gibanji itd.? Kako se lotevamo razhajanj v viziji, konfliktov in težav? Katerim posebnim vprašanjem v Cerkvi in družbi moramo posvetiti več pozornosti? Kakšne izkušnje v dialogu in skupnem prizadevanju imamo z verniki drugih religij in z neverniki? Kako se Cerkev pogovarja in uči od drugih družbenih sektorjev: sveta politike, ekonomije, kulture, civilne družbe, revnih?

7. EKUMENIZEM

Dialog med kristjani različnih veroizpovedi, ki jih združuje en krst, ima posebno mesto na sinodalni poti. Kakšne odnose ima naša cerkvena skupnost s člani drugih krščanskih veroizpovedi? Kaj imamo skupnega in kako hodimo skupaj? Katere sadove smo nabrali ob tej »skupni hoji«? Katere težave se pojavljajo? Kako lahko naredimo naslednji skupni korak naprej?

8. OBLAST IN SODELOVANJE

Sinodalna Cerkev je sodelujoča in soodgovorna. Kako naša cerkvena skupnost določa cilje, ki jih želimo doseči, pot, po kateri jih bomo dosegli, in korake, ki jih moramo storiti? Kako se v naši krajevni Cerkvi izvaja oblast? Katere prakse timskega dela in soodgovornosti imamo? Kdo je zadolžen za vrednotenje in kako poteka? Kako se spodbuja služenje laikov in prevzemanje odgovornosti s strani vernikov? Kako delujejo sinodalni organi na ravni krajevne Cerkve (pastoralni sveti v župnijah in škofijah, duhovniški svet itd.)? Imajo rodovitne izkušnje? Kako lahko pri svojem sodelovanju in vodenju spodbujamo bolj sinodalni pristop?

9. RAZLOČEVATI IN ODLOČATI

V sinodalnem slogu se odločitve sprejemajo z razločevanjem tega, kar Sveti Duh govori po našem celotnem občestvu. Katere postopke in metode uporabljamo za sprejemanje odločitev? Kako jih lahko izboljšamo? Kako spodbujamo sodelovanje pri odločanju v hierarhično strukturiranih skupnostih? Ali nam naše metode odločanja pomagajo poslušati celotno Božje ljudstvo? Kakšen je odnos med posvetovanjem in odločanjem in kako ju uresničujemo? S katerimi orodji spodbujamo transparentnost in odgovornost? Kako lahko rastemo v skupnem duhovnem razločevanju?

10. VZGAJATI SE ZA SINODALNOST

Sinodalnost vključuje dovzetnost za spremembe, vzgojo in trajno učenje. Kako naša cerkvena skupnost vzgaja ljudi, da so bolj sposobni »hoditi skupaj«, poslušati drug drugega, sodelovati v poslanstvu in v dialogu? Kakšno vzgojo ponujamo za razločevanje in izvajanje oblasti na sinodalni način?

Na spletnem mestu sinode bomo objavili predloge, kako na preprost in zanimiv način zastaviti ta vprašanja različnim skupinam ljudi. Škofijam, župnijam ali cerkvenim skupinam ni treba zajeti vseh teh vprašanj, temveč naj opravijo razločevanje in se posvetijo tistim vidikom sinodalnosti, ki najbolj zadevajo njihove okoliščine. Sodelujoče bi radi spodbudili, da iskreno in brez zadržkov delijo svoje izkušnje iz resničnega življenja ter skupaj razmislijo o tem, kaj Sveti Duh želi razkriti v tem, kar si podelijo.