Nedelja, 24. oktober: 30. nedelja med letom

Današnji evangeljski odlomek je zelo živ in razgiban. Bartimáj je človek, ki ne zapravi priložnosti. Slišal je, da prihaja Jezus, dojel, da je to njegova življenjska priložnost, in je nemudoma ukrepal. Tukaj že najdemo prvi pomemben nauk. Jezus še vedno prihaja. Potrudimo se, da njegov prihod ne bo zaman.

Današnji evangelij se na videz zaključi kot kakšna pravljica: Slepi je lahko zopet videl in kot nekaj samoumevnega odšel za Jezusom. Toda zgodba, ki nam jo opisuje evangelist Marko, ni tako preprosta. Gre za eno od dveh ozdravljenj slepega, ki se zgodita med Jezusovo zadnjo potjo v Jeruzalem. Na začetku te poti, Jezus ozdravi slepega iz Betsajde in malo pred prihodom v Jeruzalem pri Jerihi sreča slepega Bartimaja, o katerem je govora danes.

Obe ozdravljenji sta predvsem namenjeni kot poduk Jezusovim učencem. Očitno je, da jim niti Jezusove besede in dejanja, niti njegove mnoge napovedi o skorajšnjem trpljenju še niso odprle oči, da bi razumeli, kaj jim hoče povedati.

Slepega iz Betsajde so drugi privedli k Jezusu, da bi ga ozdravil. Njegovo ozdravljenje se zgodi v dveh korakih. Najprej vidi le nejasno, kasneje pa v celoti.

Slepi Bartimaj je očitno že prej slišal pripovedovati o Jezusu. Zato, ko zazna, da je blizu, začne na ves glas klicati na pomoč z vzklikom: »Jezus, Davidov sin!« To je slišati kot praklic vsega človeštva po Božjem usmiljenju in odrešenju. Kaj naj bi si drugega slepi želel, kot to, da bi videl? Zato na Jezusov poziv takoj priteče k njemu. »Pojdi, tvoja vera te je rešila«, je Jezusov odgovor na njegovo klicanje na pomoč. Zato ne pomišlja niti za trenutek, ampak – gre za Jezusom.

Obe ozdravitvi slepega naj bi odprle oči Jezusovim učencem. Gre za pouk tistim, ki sicer telesno dobro vidijo, ne vidijo pa v bistva. Z ozdravitvijo slepega iz Betsajde hoče Jezus povedati učencem: Če hoče človek videti in razumeti, mora dopustiti, da mu pomagajo drugi. Dobro videti more samo človek, ki zna najprej dobro razločevati. Slepi Bartimaj pa poučuje učence – in vse nas – da je videti treba tudi hoteti. Uči nas tudi o veri, ki si ne pusti zapreti ust.

Človek mora tudi hoteti, da bi videl, smo rekli. Oči so organ sprejemanja, pa tudi kontrolni organ. Za nekatere kar edini tak organ, ko pravijo: Verjamem samo, kar vidim. Toda srce ima včasih razloge, ki jih ni mogoče zaznati z razumom. Vendar slepe vere ni. Vera odpira oči in daje človeku sposobnost jasnega razločevanja. Jezusu verovati pomeni slediti mu z odprtimi očmi in ga posnemati v usmiljenju in reševanju.

Današnja pripoved o ozdravitvi Bartimaja je za nas resnični evangelij – veselo sporočilo. Jezusovo šolanje svojih učencev je njegovo poučevanje tudi nas. Nihče drug nas ne more naučiti prave umetnosti razločevanja in nas usposobiti za pogumno odločitev, da se napotimo za njim.

V svetem pismu so besede »videti« ali »biti slep« soznačnice za »verovati« ali »ne verovati«. Ko Jezus govori o slepih vodnikih, s tem ne misli na telesno slepoto, ampak na nezmožnost nekaterih, da bi videli v bistvo stvari in s tem na neusposobljenost, da bi druge vodili. Če oči nočejo videti, ne pomaga nobena svetloba ne očala, pravi pregovor.

Tovrstno slepoto danes lahko mirne duše razglasimo za pandemijo. Ta ljudi zavaja, da ves čas živijo v nekakšnih virtualnem, namišljenem svetu. Gre za svetove, ki ne obstajajo, vendar so ljudje prepričani, da so. Mnogi ljudje radi živijo v iluzijah in samoprevarah, kajti resnični svet je zanje pretežek, zato bežijo pred njim.

Danes je prav, da ponovimo Bartimajevo prošnjo: Gospod, daj da spregledam. Da  ne bi živel v lastnih iluzijah in v namišljenem svetu. To kar imenujemo toleranca, je pogosto izgovor za nedejavnost in egoizem. Ali ni samoprevara, če mislimo, da drugih ne potrebujemo?

Gospod naj nam odpre oči, da bi spoznali veličino in pomen vere za naše življenje! Pomaga naj nam z darom razločevanja slabega od dobrega. Pomaga naj nam potešiti lakoto sodobnega človeka po Božji besedi.

Ko je Bartimaj zopet videl, je takoj sledil Jezusu. Ta mu je ne le vrnil vid, ampak tudi pokazal na moč vere: Ta ga je rešila! »Pojdi!«, mu pravi Jezus. Vera v Jezusa, človeka spravi v gibanje, v spreminjanje dosedanjega stanja. Sprememba tega, pa omogoča, da človek vidi jasneje in zanesljiveje.

Danes si zaželimo, da bi se rešili vsakovrstne slepote. Naša vera naj nas reši. Nato pojdimo za Jezusom!

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: L. M.