Petek, 22. oktober: Hinavci! Obličje zemlje in neba znate presojati…

V današnjem evangeljskem odlomku Jezus množicam in istočasno vsem nam pravi: ‘Obličje zemlje in neba znate presojati, kako da ne znate presojati tega časa?’ Mi kristjani smo velikokrat prezaposleni z mnogimi stvarmi, tudi dobrimi. Tako zelo, da niti ne opazimo, kaj se dogaja znotraj tebe? Kdo te k temu navdihuje? Kdo te vodi, da to počneš? Običajno je naše življenje kakor življenjska cesta. Hodimo po cesti življenja in medtem ko hodimo po njej, gledamo samo tiste stvari, ki nas zanimajo, ostalih pa ne pogledamo.

Zavedati se je potrebno in premisliti, kaj se dogaja v meni. Notranji boj se vedno odvija med milostjo in grehom, med Gospodom, ki nas hoče rešiti in potegniti ven iz neke skušnjave, ter hudim duhom, ki nas vedno ruši, da bi nas premagal. Povabim vas, naj se vsak med nami vpraša: Ali sem človek ceste, ki odide in pride, ne da bi se zavedal, kaj se dogaja? In: Ali naše odločitve prihajajo od Gospoda ali pa nam jih narekuje naš egoizem in prihajajo od hudiča?

Pomembno je vedeti, kaj se dogaja v nas. Pomembno je živeti nekoliko ‘znotraj sebe’ in ne dopustiti, da naša duša postane neka cesta, kjer vsi hodijo. In kako to storimo? Preden končaš dan, vzemi si dve ali tri minute in se vprašaj: ‘Kaj se je danes pomembnega zgodilo v meni? Ah, ja, tam sem malo čutil sovraštvo, tam sem obrekoval, naredil sem dobro delo … Kdo ti je pomagal delati te stvari, tako dobre kot slabe?’ Zastavimo si ta vprašanja, da bomo vedeli, kaj se dogaja v nas. Včasih s to klepetavo dušo, ki jo vsi imamo, vemo, kaj se dogaja v četrti, kaj se dogaja v sosedovi hiši, a ne vemo, kaj se dogaja znotraj nas.

Apostol Pavel govori o svojem neprestanem notranjem boju med željo, da bi delal dobro, in nezmožnostjo, da bi jo uresničil. Gre za dejansko in pravo vojno, ki se odvija v nas.

Nekdo bi se lahko vprašal, ali Pavel s tem, ko dela hudo, ki ga noče, ni morda v peklu, ali ni poraženec. Pa vendar je svetnik, kajti tudi svetniki čutijo v sebi to vojno. To je pravilo za vse, ta vojna vsakega dne. To je boj med dobrim in hudim, med dobrim, ki nam ga navdihuje Sveti Duh, naj ga delamo, in hudim, h kateremu nas navdihuje hudobni duh. To je boj. Je boj vseh nas. Če bi kdo med nami rekel: ‘Ampak jaz tega ne čutim, sem blažen, živim mirno, v miru, ne čutim tega …’, bi mu odgovoril: ‘Ti nisi blažen, ti ne razumeš, kaj se dogaja.’

V tem vsakodnevnem boju danes zmagamo v eni bitki, jutri pa bo druga in pojutrišnjem spet druga, vse do konca. Spomnimo se na mučence, ki so se morali boriti vse do konca, da bi ohranili vero. Isto je pri svetnikih. Obstajajo izredni trenutki boja, a prav tako običajni trenutki vsakega dne.

Jezus mi pravi, naj sam presojam, kaj je prav. Zato se vprašaj: Dovolim Duhu, da bi mi spregovoril po moji vesti, da ne bi hodil vštric s trendi časa, temveč sledil Božjemu navdihu?

Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: L. M.