Ponedeljek, 1. november: Vsi sveti

Danes vsa Cerkev obhaja praznik vseh svetih. Ne spominjamo se samo tistih, ki so skozi zgodovino bili razglašeni za svetnike, ampak tudi naših bratov in sester, ki so svoje krščansko življenje živeli v polnosti vere in ljubezni na preprost in skrit način. Praznujemo torej praznik svetosti. Tiste svetosti, ki se včasih ne kaže v velikih dejanjih ali izjemnih uspehih, ampak zna zvesto in vsakodnevno živeti zahteve krsta. Svetost, ki je narejena iz ljubezni do Boga in bratov. To je zvesta ljubezen, ki pozabi nase in se popolnoma daje drugim, kakor matere in očetje, ki se žrtvujejo za svoje družine in se znajo z veseljem odpovedovati mnogim stvarem, mnogim osebnim nameram in načrtom, četudi vedno ni lahko.

A če je kaj, kar zaznamuje svetnike, je to, da so zares srečni. Odkrili so namreč skrivnost pristne sreče, ki prebiva v globini duše in ima svoj izvir v Božji ljubezni. Zato so svetniki imenovani blaženi. Blagri so njihovo življenje, njihov cilj, njihova domovina. Blagri so pot življenja, ki nam jo kaže Gospod, da bi lahko sledili njegovim stopinjam. V današnjem evangeliju smo slišali, kako jih je Jezus našteval pred ogromno množico na gori blizu Galilejskega jezera.

Blagri so Kristusov profil in posledično kristjanov.  Blagri so na nek način osebna izkaznica kristjana, ki ga identificira kot Jezusovega sledilca. Poklicani smo biti blaženi, Jezusovi sledilci, ko se soočamo z bolečinami in bridkostmi našega časa z Jezusovim duhom in ljubeznijo. V tem smislu bomo lahko pokazali na nove situacije ter jih živeli s prenovljenim in vedno aktualnim duhom: blagor tistim, ki z vero prenašajo trpljenje, ki jim ga nalagajo drugi in jim iz srca odpuščajo; blagor tistim, ki gledajo v oči odvrženim in izključenim ter jim izkazujejo bližino; blagor tistim, ki prepoznavajo Boga v vsaki osebo in se borijo, da bi ga v njih odkrili tudi drugi; blagor tistim, ki se odpovedo lastni blaginji v korist drugim; blagor tistim, ki molijo in delajo za polno občestvo kristjanov … Vsi ti so prinašalci Božjega usmiljenja in nežnosti in bodo od njega zagotovo prejeli zasluženo plačilo.

Klic k svetosti je namenjen vsem in ga je treba od Gospoda sprejeti v duhu vere. Svetniki nas spodbujajo s svojim življenjem in svojim posredovanjem pri Bogu, mi pa potrebujemo drug drugega, da postanemo sveti. Skupaj prosimo za milost, da bi z veseljem sprejeli ta klic in bi ga s skupnim delom izpolnili.

Torej, da se kristjani ne bi izgubili na poti vere, imamo natančne smerokaze – to so blagri. Ne meniti se za ponujeno smer, lahko predstavlja nevarnost, da nam zdrsne na treh stopnicah: na stopnici idolov egoizma, na stopnici malikovanja denarja ter na stopnici nečimrnosti in nasičenosti srca, ki se smeji od lastnega zadovoljstva, pri tem pa pozablja na druge.

Blagri so popotni vodniki, so ‘navigatorji’ krščanskega življenja. Z usmeritvami teh navigatorjev lahko na tej poti nadaljujemo naše krščansko življenje.

Evangelist Luka ob koncu iste pripovedi o blagrih doda še seznam nevarnosti in zapiše: gorje bogatašem, gorje sitim, gorje tistim, ki se smejejo, in gorje tistim, o katerih ljudje lepo govorijo. Bogastvo je dobro – to, kar je slabo, je navezanost na bogastvo, ki na ta način postane malikovanje. To je anti-postava, je napačen navigator. Imamo tri stopnice, ki vodijo v pogubo; enako imamo blagre, ki so tudi tri stopnice, ki pa vodijo v življenje. Te tri stopnice, ki vodijo v pogubljenje, so navezanost na bogastvo – ko ničesar ne potrebujem. Nečimrnost – ko vsi lepo govorijo o meni, čutim se pomemben, laska se mi, verjamem, da sem pravičen, ne kakor tisti tam, kot pripoveduje prilika o farizeju in cestninarju. Farizej se je Bogu zahvaljeval, da ni tak kakor cestninar. Podobno ravnamo, ko rečemo: ‘Hvala ti, Gospod, ker sem tako dober katoličan, ker sem bližnji drugemu …’ Do tega prihaja vsak dan. To je nečimrnost. Potem pa je tu še ponos, ki je povezan s sitostjo, posmehovanjem, ki zapira srce.

Jezusovo sporočilo o blagrih je novost. Blagri so pravzaprav nekaj revolucionarnega. Predstavljajo namreč model sreče, ki je nasproten logiki tega sveta. Tisti, ki jim je Jezus rekel ‘blagor vam’, so v očeh sveta ‘zgube’. Svet poveličuje samo uspeh za vsako ceno, bogastvo, moč in samopotrjevanje na račun drugih. Jezus pa ponudi popolnoma drugačno definicijo tega, kaj pomeni biti blagoslovljen. Pokaže nam pot do pristnega življenja in sreče, pot, ki jo je prehodil on sam. Pravzaprav je Jezus sam ta pot. S svojim življenjem nam je konkretno pokazal, kako živeti vsakega od blagrov.

Naši Nebeški Materi, Kraljici vseh svetih, zaupajmo svoje namene in dialog za iskanje polnega občestva vseh kristjanov, da bomo blaženi v naših prizadevanjih in bomo dosegli svetost v edinosti.

 

---

 Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.