Don Enrico Pozzoli, duhovnik, ki je krstil papeža

Na knjižne police prihaja biografija o Enricu Pozzoliju, salezijanskem misijonarju, ki je leta 1936 v Buenos Airesu krstil Jorgeja Maria Bergoglia. Delo izpod peresa Ferruccia Pallavere je izdala Vatikanska založba. Predgovor je napisal papež Frančišek.

Knjiga o življenju don Enrica Pozzolija z naslovom »Papeža sem naredil za kristjana«, bo v prihodnjih dneh predstavljena v različnih italijanskih mestih, najprej v mestu Asti blizu Torina, 12. novembra pa tudi v Rimu na papeški univerzi Urbaniana. Papež Frančišek se v predgovoru don Enrica spominja kot zelo cenjenega duhovnika, ki je bil pripravljen pomagati in je znal vsem dati dobre nasvete. Bil je tudi velik spovednik.

Sveti oče zapiše, da so se k njemu zatekali vsi, ki so imeli kakšno določeno težavo in bili prepričani, da bo naredil vse, da bi jim pomagal. Ljudje so se nanj obračali tudi, ko so potrebovali nasvet. »Oče Pozzoli je imel občutek za realnost. Ko se je zgodilo kaj neobičajnega, se je znal izraziti na poseben način. Roko je dvignil na vrh glave in se po njej popraskal s petimi prsti, pri tem pa rekel “canastos…!” To je bila njegova edina gesta nestrpnosti. Bil je človek, obdarjen z veliko zdrave pameti, kar je pokazal z mnogimi nasveti, ki jih je delil ljudem. Zato so ga vsi zelo cenili.«

Ure in ure je preživel v spovednici in z leti postal referenčna točka za vse salezijance v Buenos Airesu in skupnosti v okolišu. Enako je veljalo za številne škofijske duhovnike. Redno pa je spovedoval tudi sestre Marije Pomočnice. »Zares je bil velik spovednik,« doda Frančišek.

Spominja se, da ko se je odločil za duhovništvo, je to najprej povedal svojemu očetu leta 1955. »Vedel sem, da me bo razumel bolje kot moja mati. Pravzaprav je bil takoj navdušen. Moja mati se ni odzvala enako. Rekla mi je, da naj dobro premislim, preden se odločim, da bo bolje, če končam univerzo in pridobim diplomo.«

Dve leti zatem so Bergoglia doletele resne zdravstvene težave. »Bilo je avgusta 1957. Začel sem čutiti krče na desni strani pljuč. Bolečina ni prenehala. Moje zdravje se je zrušilo, nujno so me odpeljali v bolnišnico, bil sem zelo slaboten, tako da se nisem mogel držati na nogah, položili so me na nosila.« Bergoglio je bil v nevarnosti, da umre zaradi pljučne okužbe. Odstranili so mu zgornji del desnega pljučnega krila.

Ko je Bergoglio don Pozzoliju povedal, da namerava postati jezuit, je ta soglašal z njegovo odločitvijo in mu ni predlagal, naj se namesto Družbi Jezusovi pridruži salezijancem. »Vedno je spoštoval  mojo izbiro, saj ni bil duhovnik, ki bi pridobival prozelite. Pozanimal se je in mi povedal, da me bodo jezuiti marca sprejeli v svoje semenišča. To je bilo novembra. Dodal je, da ni primerno, da bi te štiri mesece ostal doma. Prav tako bi si moral fizično opomoči, saj je bila operacija, ki sem jo prestal, zelo težka. Zato se je obrnil na svojega predstojnika, salezijanskega inšpektorja v Buenos Airesu, in mu razložil moj položaj.«

 

---

Vir: Vatican News

Foto: Vatican News

Obj.: M. B.