Ponedeljek, 15. november: Jezus, sin Davidov

Objavljeno: 15. 11. 2021

|

Ponedeljek, 15. november: Jezus, sin Davidov

Zgodbo o slepem, ki smo jo slišali, pogosto uporabljamo v naših veroučnih učbenikih za nižje razrede kot tipičen primer vere, ki ozdravlja in rešuje. In res, kaj je lepšega, kakor pokazati otroku, da je Jezus tisti, ki te sliši, kljub množici, ki se zate zavzame in, če veruješ, usliši tvoje prošnje. Iz tega poenostavljenega pogleda pa lahko pride do težkih razočaranj ali celo obsojanj. Iz zgornje razlage namreč sledi, da Jezus vedno usliši, če vidi v nas vero. Sledi tudi obratno, torej če ne usliši, v tistem, ki prosi, ni našel vere. Pa je res tako?

Posebej me nagovarja  klicanje slepega: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« Slepi  ne prosi najprej  za zdravje ampak  za usmiljenje. Da je resno mislil na usmiljenje in ne le na ozdravljenje, mi govori zaključek srečanja, kjer beremo, da slepi po ozdravljenju ni odšel, ampak je šel z Jezusom. To dvoje: prošnja za usmiljenje in hoja za Njim je pravzaprav temeljno za naše srečevanje z Jezusom. A prav to dvoje se zdi, da v naši veri šepa. Čas pred praznikom Vseh svetih je za marsikoga priložnost, da se sreča s svojim Odrešenikom pri sveti spovedi. Poglejmo, koliko so naša srečanja podobna slepemu.

Najprej se sprašujem, kaj pravzaprav pomeni Jezusovo usmiljenje in komu ga podeljuje. Zadnje dejanje usmiljenja Jezus podeli na križu razbojniku, ki ga prosi, naj se ga spomni, ko bo stopil v raj. A čeprav je drugi razbojnik tik pred smrtjo in se Jezus zagotovo zaveda groze večne teme, usmiljenja ne more podeliti razbojniku, ki ne prizna svojega greha in ne prosi odpuščanja. Jezus z veseljem podeljuje svojo bližino, sočutje in usmiljenje bolnim, obupanim, grešnim, ki svojo nemoč priznavajo. Noben greh ni ovira za njegovo usmiljenje, če ga grešnik prizna. Navidezna popolnost farizejev in pismoukov, pa je kakor zid pred božjim usmiljenjem. Pogosto se sprašujem, kako se to zgodi? Odgovor vidim v zadnjem stavku današnjega odlomka, ki pravi o slepem: Takoj je spregledal in šel po poti za njim.

Kaj to pomeni za nas? Če hočemo stopiti za Jezusom, če se mu hočemo približati in doživeti njegovo usmiljenje, se moramo zavedati, da je naše življenje potovanje in da greh ni vprašanje posamičnega dejanja, ampak v prvi vrsti vprašanje naše drže.

Slepi se je očitno zavedal, da s tem, ko je spregledal, še ni vse končano. Ko je stopil na pot za Jezusom, so se odpirala nova področja slepote in potreboval je Gospodovo usmiljenje. Tako je rastel na poti svetosti. Slepi torej kliče Jezusa, naj se ga usmili in naj ne gre mimo njega. Vesel je, ko se je ob njem ustavil, še bolj pa je vesel, da lahko skupaj nadaljujeta pot. Naj bo to tudi naše veselje.

 


Pripravil: Ervin Mozetič

Foto: M. T.

Obj.: M. B.

Povej naprej.