Pri papežu Frančiškov svetni red: Med običajnimi ljudmi pričevati o Jezusu

Sveti oče je sprejel v avdienco udeležence generalnega kapitlja Frančiškovega sekularnega (svetnega) reda. Spodbudil jih je, naj gredo proti bivanjskim periferijam današnjega časa in tja ponesejo evangelij. Njihova svetnost naj bo polna bližine, sočutja in nežnosti. Opogumil jih je, naj so osebe upanja in torej upanje prinašajo v konkretne situacije vsakega dne, človeške odnose, socialno in politično delo.

Papež Frančišek je med srečanjem z udeleženci generalnega kapitlja Frančiškovega svetnega reda dejal, da je poklicanost svetnih frančiškovcev izvira iz »univerzalnega poziva k svetosti«, pri tem pa navedel Katekizem katoliške Cerkve: »Laiki so deležni Kristusovega duhovništva: ko se bolj in bolj zedinjajo z Gospodom, razvijajo milost krsta in birme v vseh razsežnostih osebnega, družinskega, družbenega in cerkvenega življenja in tako uresničujejo poziv k svetosti, poziv, ki se obrača na vse krščene« (KKC, 941).

Svetost pomeni spreobrnjenje srca

Ta svetost, ki jo od svetnega reda pričakujejo tudi Konstitucije in Pravilo, prinaša »spreobrnjenje srca«, ki ga je »pritegnil, osvojil in spremenil On, edini Sveti. »To vas naredi za prave “spokornike”. Sveti Frančišek v svojem Pismu vsem vernikom predstavi “opravljanje pokore” kot pot spreobrnjenja, pot krščanskega življenja, zavzemanje, da bi izpolnjevali voljo in dela nebeškega Očeta,« pri čemer papež spomni na oporoko Frančiška Asiškega, v kateri svetnik svoj proces spreobrnjenja opiše z besedami: »Gospod je rekel meni, bratu Frančišku, naj  začnem delati pokoro na ta način: ko sem bil v grehu, se mi je zdelo preveč grenko, da bi videl gobavce. In Gospod sam me je vodil med njih in do njih sem čutil usmiljenje. Ko sem odhajal od njih, se je tisto, kar se mi je zdelo grenko, spremenilo v sladkost duha in telesa.«

Srce odpreti Bogu

Po papeževih besedah je proces spreobrnjenja ravno takšen. Bog prevzame iniciativo in spokornika vodi na kraje, kamor ne bi nikoli hotel iti. Spokornik odgovori tako, da sprejme služenje zadnjim in je do njih usmiljen. Rezultat je sreča. »To, dragi bratje in sestre, je tisto, kar vas pozivam, da uresničite v svojem življenju in poslanstvu,« je dejal ter opozoril, naj se »opravljanje pokore« ne zamenja z »opravljanjem spokornih del«. »Ta dela – post, dajanje miloščine in mrtvičenje – so posledice odločitve, da srce odprete Bogu. Srce odpreti Bogu! Srce odpreti Kristusu, medtem ko živite med običajnimi ljudmi, v slogu svetega Frančiška. Kakor je Frančišek bil “ogledalo Kristusa”, tako tudi vi lahko postanete “ogledala Kristusa”.«

Karizma: izpolnjevanje Kristusovega evangelija

Sveti oče je nadaljeval, da so člani svetnega reda »moški in ženske, ki si v svetu prizadevajo živeti frančiškovsko karizmo«: »To je karizma, katere bistvo je v izpolnjevanju svetega evangelija našega Gospoda Jezusa Kristusa. Poklicanost svetnega frančiškovca je živeti evangelij v svetu v slogu Asiškega ubožca, sine glossa; sprejeti evangelij kot “obliko in pravilo” življenja. Pozivam vas, da sprejmete evangelij, kot ste sprejeli Jezusa. Naj evangelij, torej Jezus sam, oblikuje vaše življenje. Na ta način boste uboštvo, majhnost in preprostost sprejeli kot svoja razpoznavna znamenja pred vsemi.«

Biti med ljudmi

S svojo frančiškovsko in svetno identiteto so člani Frančiškovega svetnega reda »del Cerkve v izhodu«. Njihovo mesto je »biti med ljudmi in tam kot laiki (celibaterji ali poročeni), duhovniki in škofje, vsak v skladu s svojo posebno poklicanostjo, pričevati o Jezusu s preprostim življenjem, brez domišljavosti, vedno zadovoljni slediti ubogemu in križanemu Kristusu, kot je to delal sveti Frančišek in mnogi moški in ženske vašega reda«. Papež jih je spodbudil, naj gredo proti bivanjskim periferijam današnjega časa in tam pustijo odmevati evangeliju. »Nikoli ne pozabite revnih, ki so Kristusovo meso: njim ste poklicani oznanjati blagovest (prim. Lk 4,18), kot je to počela sveta Elizabeta Ogrska, vaša zavetnica.«

Svetnost naj bo polna bližine, sočutja in nežnosti

»Tako kot so se včeraj “bratovščine spokornikov” odlikovale z ustanavljanjem bolnišnic, dispanzerjev, kuhinj za revne in drugih konkretnih del socialne karitativnosti, tako vas danes Duh pošilja, da izvajate isto karitativnost z ustvarjalnostjo, ki jo zahtevajo nove oblike revščine. Vaša svetnost naj bo polna bližine, sočutja in nežnosti. Da bi lahko bili moški in ženske upanja, si prizadevali, da ga živite in “pripravite”, ga preoblikujete v konkretne situacije vsakega dne, v človeške odnose, socialno in politično delo; s tem ko gojite upanje v jutri in lajšate trpljenje danes.«

Živeti bratstvo in občestvo

Vse to pa so svetni frančiškovci poklicani živeti v bratstvu ter se čutiti del velike Frančiškove družine. »V tem smislu vas spominjam na Frančiškovo željo, da bi vsaka družina ostala združena, seveda v spoštovanju različnosti in avtonomije različnih delov in tudi vsakega člana. A vedno v vzajemnem vitalnem občestvu, da bi skupaj sanjali svet, v katerem smo in se čutimo vsi bratje, ter se skupaj trudimo, da bi ga zgradili: boriti se za pravičnost, delati za celostno ekologijo, sodelovati v misijonarskih projektih in postati obrtniki miru in priče blagrov.«

 

---

Vir: Vatican News

Foto: Vatican News

Obj.: M. B.