Komu bomo v adventu odprli vrata?

Začenjamo adventni čas, čas, ki je poln pričakovanj in upanja, saj mu sledi novo leto z vsemi svojimi neznankami. Kristjani ga obhajamo z mislijo na Jezusov prihod: tisti prvi, v Betlehemu, in na tisti zadnji, ob koncu sveta. Pri tem nas ovira blišč in kič reklamnih panojev, katalogov, migetajočih luči na raznih stavbah, ponudba božičnih daril, popustov in še in še. V soočanju s številnimi stresnimi aktivnostmi lahko hitro izgubimo bistvo adventa izpred oči.

Se znamo kot družina umakniti od vsega tega in poiskati načine, kako osmisliti adventni čas in božične praznike globje doživeti? Morda bi se letos kot družina vprašali: Komu ali čemu bomo v adventnem času odprli vrata našega doma?

Stopimo na hodnik pred vhodna vrata in si jih dobro oglejmo ter se pogovorimo, kdo vse prihaja k nam skozi ta vrata. Komu bi z veseljem vrata odprli in komu bi jih pred nosom zaprli? Zakaj?

Na notranjo stran vrat obesimo preprost venček, pod njim pa papir z vprašanjem:

Komu (ali čemu) bomo v letošnjem adventu odprli vrata?

Odgovore iščimo skupaj z otroki, pred vrati ali morda pri družinski mizi. Pri odgovoru na prvo vprašanje si lahko pomagamo še z naslednjimi podvprašanji: Kdo nas že dolgo ni obiskal, pa bi ga v naslednjih dneh z veseljem povabili na obisk (zaradi »korone« samo enega ali dva)?  Kako bomo sprejeli tiste, ki pridejo nenapovedano?

Pri iskanju odgovorov se spomnimo, da skozi naša vrata največkrat vstopamo mi, člani družine. Kaj pa stopa skupaj z nami? Veselje, lepe misli, dobre želje, spodbude, medsebojno spoštovanje, pomoč … ali pa morda slaba volja,  nemir, utrujenost… Ob tem  lahko drug drugemu povemo, kaj nam je v naši družini posebej všeč? Pa tudi: kaj nam ni všeč; kaj v naših medsebojnih odnosih pogrešamo, si želimo; …? Ne pozabimo se vprašati: Kaj lahko v tem adventnem času jaz kot posameznik storim za to, da bo v naši družini drugače, lepše.

Na koncu se še pogovorimo: Kako ali s čim lahko naša družina »odpre« vrata Jezusu? Smo ga sploh pripravljeni sprejeti? Naši odgovori in predlogi za »odpiranje vrat« naj bodo konkretni, a ne neizvedljivi.

Nato na rumene lističe, v obliki zvez napišimo sklepe, do katerih smo prišli v pogovoru in jih bomo v tem adventu kot posamezniki ali kot družina izvajali. Zvezde nalepimo okrog napisa.

Vsakič, ko bomo uresničili zadan sklep, lahko okrog napisa na vratih nalepimo novo zvezo. Zvezde nam kažejo pot skozi temo, pot do  hlevčka, v katerem se  bo rodila »Luč sveta«. In kdor bo hodili za njo bo imel luč življenja. (Jn 8,12)

Iva Nežič Glavica

Slike: Arhiv družine Glavica

Naslovna fotografija: www.freepik.com

Obj.: Luka M.