Kako ti lahko polepšam današnji adventni dan?

Duhovna spodbuda za zakonce!

Pred nami je prva adventa nedelja, ko se začnemo pripravljati na letošnje praznovanje božiča, rojstnega dne Jezusa Kristusa. Kakor na vsako drugo praznovanje, je prav, da se pripravimo tudi na to, saj nam to omogoča globlje zavedanje tega, kar praznujemo.

Za nas, kristjane, je božič čudovita priložnost, da se zavemo, kako nekaj neizmerno velikega se je zgodilo, da se je pravi Bog, Božji Sin, rodil kot pravi človek, ki je prejel ime Jezus, kar pomeni Bog rešuje. S tem je Bog zelo nazorno pokazal, da želi biti z nami v vsaki situaciji − tudi najbolj osebni in intimni. Spoznanje, da je Božji Sin postal človek, pa poraja trdno vero, da je tudi naša človeška narava zmožna živeti Božje življenje, t. j. ljubezen, ki je v troedinem Bogu med Očetom in Sinom in Svetim Duhom. Naše telo je torej zmožno živeti Božjo ljubezen, kot nam to kaže Jezus Kristus, ki še vedno živi v svojem poveličanem telesu.

To je čudovita vest tudi za vaju, draga zakonca. Praznovanje božiča vama želi pomagati, da bi se še globlje zavedala, kako sta skupaj z Jezusom Kristusom in njegovim Očetom in Svetim Duhom zmožna ljubiti drug drugega in udejanjati to, kar sta obljubila drug drugemu na poročni dan: »Jaz … sprejmem tebe … za svojo ženo/svojega moža in obljubim, da ti bom ostal/a zvest/a v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubil/a in spoštoval/a vse dni svojega življenja.« Tudi če kdaj doživljata nemoč in stisko, vaju želi ta praznik spomniti, da zmoreta skupaj z Njim postajati vedno boljša, drug drugemu neizčrpen dar, kakor je tudi Jezus neizmerni dar ljubezni troedinega Boga.

Obdarovanje na božični praznik nam želi obuditi zavedanje, kako čudoviti Božji dar je Jezusovo rojstvo za nas. S svojimi darili otipljivo pokažemo svojim bližnjim, da mislimo na njih in jih imami radi. A največje darilo, ki si ga zakonca in tudi ostali družinski člani lahko podarijo, je zavedanje, kako velik Božji dar sta zakonca drug drugemu oziroma kako velik Božji dar so naši bližnji za nas. Družina, kjer drug drugemu povedo, da se imajo radi in si to tudi izkazujejo z dejavno ljubeznijo, predvsem pa z zavedanjem, da je vsak človek najprej Božji dar, prihaja tako nenehno do zavedanja, da v vse te odnose kot prvi »vstopa« Vstali Kristus. On zdaj na nek način nima − ust, oči, ušes, rok, nog itd. − kakor pravi molitev Terezije Avilske. Zato želi po vaših ustih, očeh, ušes, rok,  nog itd. biti z vašim zakoncem in mu nazorno pokazati, da je vedno z njim in ga tudi po vas neprenehoma ljubi in spoštuje. Za to vas je usposobil po zakramentu krsta, ko ste postali Kristusovi in zaživeli njegovo življenje (Gal 3,26-27; Kol 3,9-17), še posebej pa po zakramentu zakona. To vašo zmožnost vedno znova obnavlja po vsaki sveti maši, zakramentu spovedi, molitvi in poslušanju Božje besede.

Prava tako ljudje pogosto prihajamo drug k drugemu osiromašeni in praznih rok, brez zavedanja, da nekdo potrebuje našo pomoč; brez ust, ki bi povedale nekaj lepega in razveseljevale z besedami; brez ušes, ki bi potrpežljivo poslušale in slišale; brez nog, ki bi naredile korak namesto tistega, ki tega več ne zmore. Vse to pa lahko spet pridobimo, če se damo Bogu na razpolago! Tedaj On začne uporabljati vse naše organe in ude, da bi po njih lahko pokazal drugim, kako jih ljubi, želi in dela dobro, kako je usmiljen do njih, potrpežljiv, dobrotljiv, navzoč v njihovem življenju …

Sodelovanje z Bogom in se mu dati na razpolago je pravzaprav največje darilo našim bližnjim. Naj bo letošnja priprava na praznik za to priložnost, da se, vidva kot zakonca, tega še globlje zavesta. Predlagam vama, da bi se v adventnem času najbolj potrudila, da bi postala darilo drug za drugega, da bi se vsak dan znova odločala, da bosta svojemu bližnjemu »podarila« roko, besedo, dotik, ušesa. S takim darilom se bosta vedno znova tudi zavedala, kako neizmeren Božji dar sta drug drugemu.

Zato vaju vabim, da bi si v adventu vsak dan vzela čas in vprašala drug drugega: »S čim ti lahko polepšam današnji adventni dan?« Prisluhnita odgovoru svojega zakonca in se potem potrudite, da bi tisto tudi uresničili po svojih najboljših močeh v globoki povezanosti z Jezusom Kristusom in njegovim Očetom v moči Svetega Duha. To bo tudi priložnost, da vsak izmed vaju najprej ozavesti in potem ubesedi, kaj si pravzaprav želi od svojega zakonca. Tudi to je zelo pomembno. Lahko se zgodi, da se zakonca pogosto niti ne zavedata, kaj si resnično želita, čeprav v sebi čutita nekakšno nezadovoljstvo. Naj bo zato adventni čas priložnost, da gresta skupaj s Kristusovim in Očetovim Duhom v svoje globine in ozavestita, kaj si resnično želita ter to povesta drug drugemu.

Želim vama, da bi letošnja priprava za božič postala čim bolj osebna in da bi slavila troedinega Boga tudi s tem, ko bosta drug drugemu polepšala adventne dneve in mu dopustila, da bo lahko po vaju udejanjil svojo konkretno  bližino in dejavno ljubezen do vašega zakonca.

Lep pozdrav v Njemu, ki prihaja, da bi bil z vama vedno in povsod, in vama omogočal polnost zakonskega življenja, po kateri vsak izmed vaju hrepeni. Želim vama vse dobro in obilo Božjega blagoslova ob obhajanju božičnih praznikov.

 

p. Ivan Platovnjak, Ignacijev dom duhovnosti

Foto: Canva

Naslovna fotografija: Kira auf der Heide, Unsplash

Obj.: Luka M.