Nekega dne sta Marija in Jožef prispela do reke, ki ni bila preveč široka ali globoka, bila pa je zelo mrzla. Osel, s katerim sta potovala, ni hotel stopiti v vodo in prečkati reke. Jožef je videl, da daleč naokoli ni bilo mostu, prav tako pa v ni bilo nobenega čolna. Kaj naj naredijo?

Jožef se je odločil, da bo prebredel reko in Marijo nesel na drugo stran. Oba sta se bala, da bi jima mraz lahko škodoval in bi se prehladila. Ko sta tako nekaj časa še čakala, pa sta videla, da je voda začela zmrzovati. Reka je tekla vse počasneje, plast ledu na njej je bila sprva tanka, potem pa je postajala vse debelejša.

Takrat je Jožef poskusil in previdno stopil na reko. Začutil je, da je led dovolj trden.

»Še nikoli nisem videl, da bi voda tako hitro zmrznila,« je rekel.

»Bog skrbi za nas,« je rekla Marija. »Varuje nas na naši poti in skrbi, da stopamo varno.«

»Ko ne vidimo poti naprej, jo Bog pokaže,« je pritrdil Jožef.

Previdno in varno sta prečkala reko in nadaljevala pot.

 

Po predlogi Georg Dreißing: Zvezdica v svetilki napisala Alenka Klemenc

Foto: John Bell, Unsplash

Obj.: Luka M.