Redovništvo v Katoliški cerkvi v Sloveniji

V šestih škofijah Katoliške cerkve v Sloveniji deluje 31 redovnih skupnosti ali ustanov z novo obliko Bogu posvečenega življenja. V letu 2020 je bilo v Sloveniji 743 redovnic in redovnikov. Nekateri pripadajo drugim provincam ali pa slovenske province vključujejo osebe na ozemlju drugih držav.

Osebe
Najštevilčnejši redovni skupnosti sta sestre usmiljenke (HKL) s 77 članicami in don Boskovi salezijanci (SDB) s 77 člani, šolske sestre (ŠSFKK) z 68 članicami, bratje frančiškani (OFM) s 57 člani ter Marijine sestre čudodelne svetinje (MS) z 52 članicami. Po članstvu najmanjši skupnosti z dvema članoma sta redovni skupnosti benediktincev (OSB) in klaretincev (CMF).

Več podatkov je na voljo v Letnem poročilu Katoliške cerkve v Sloveniji 2021.

Leta 2010 je bilo v Katoliški cerkvi v Sloveniji 931 redovnic in redovnikov, leta 2020 pa 743 (649 z večnimi zaobljubami); zabeležili smo 20,19% upad. Analiza obdobja 2005–2020 nam pokaže, da je število redovnic in redovnikov v Sloveniji prešlo z 979 na 743, kar predstavlja 24,11% upad oziroma v povprečju 15,9 osebe na leto. Redovne skupnosti, ki so v tem obdobju doživele največji upad članstva, so sestre svetega Križa (SSK; –60 %), sledijo lazaristi (CM; –52,9 %), frančiškanke brezmadežnega spočetja (FBS; –50 %), sestre križniškega reda (SKR; –50 %), družina Kristusa Odrešenika (DKO; –50 %) ter šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja (SŠFKK; –42,3 %). Redovne skupnosti, ki v analiziranem petnajstletnem obdobju beležijo pozitivno rast članstva, so jezuiti (DJ; +5,2 %), skupnost Loyola (SL; +27,2 %) ter klarise (OSC; +40 %).

Člani reda

	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017	2018	2019	2020
OSB	2	2	2	2	2	2	2		2	2	2
OCist	13	14	14	14	14	14	14	14	13	10	10
OP	3	3	3	3	3	4	4	3	3	3	2
DJ	38	39	36	39	39	36	38	40	38	36	40
OFM	84	82	80	78	75	71	68	69	71	64	57
OFMCap	/	/	/	/	/	/	34	33	33	29	30
OChart	11	9	9	9	9	10	9	9	11	8	8
CMF	/	/	/	/	/	/	/	2	2	2	2
KR	/	/	/	/	/	/	/	4	4	4	4
CM	48	45	43	42	40	40	38	37	37	37	24
OFMConv	47	47	47	46	47	48	47	45	43	37	37
SDB	85	83	83	76	77	77	79	78	95	77	77
OP – ž	/	/	/	/	/	/	/		4	3	3
FBS	28	27	25	23	22	21	20	19	18	18	17
HKL	133	110	102	99	93	94	90	88	86	82	77
FMA	42	41	40	39	38	36	36	38	37	37	37
FMM	12	11	11	11	11	10	10	12	10	3	12
Sveta Gora	9	9	9	8	8	9	8	8	7	7	8
OCD	15	15	15	17	17	18	18	18	17	18	18
OSC	21	21	22	23	23	26	27	28	27	27	28
MS	78	76	72	70	69	54	56	53	50	52	52
MC	/	/	/	/	/	/	/	4	4	4	4
SKR	7	7	6	5	5	4	4	4	4	4	4
SSK	22	19	18	17	15	15	15	11	11	10	10
SL	13	14	12	13	13	12	13	14	14	13	14
ND	43	43	41	41	41	39	39	36	36	33	33
ŠSFKK	100	92	93	90	86	79	76	74	72	71	68
DKO	17	16	15	12	12	13	12	11	11	11	10
OSU	54	57	57	58	55	55	53	51	51	49	49
FSO	3	3	3	3	3	3	3		3	3	3
MFD	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3
Skupaj	931	888	861	841	820	793	816	806	817	757	743
Indeks rasti glede na prejšnje leto (v %)	7	-43	-27	-20	-21	-27	23	-10	11	-60	-14
	(0,76)	(-4,62)	(-3,04)	(-2,32)	(-2,50)	(-3,29)	(2,90)	(-1,23)	(1,36)	(-7,34)	(-1,85)

V obdobju 2010–2020 je slovenske redovne družine zapustilo 332 članov: 280 jih je umrlo, 52 jih je izstopilo iz reda. Največ izstopov lahko opazimo med letoma 2011 in 2014. Največ umrlih članov reda je bilo pri sestrah usmiljenkah (57), šolskih sestrah (52) ter Marijinih sestrah (18).

V podatkih, ki so jih posredovale redovne skupnosti, smo analizirali tudi gibanje novih članov. Leta 2010 je bilo v Sloveniji 91 mladih redovnic in redovnikov, leta 2020 pa 41, kar pomeni 54,95% upad. Leto 2010 predstavlja prelomno točko, saj gibanje redovnega podmladka do tega leta narašča, po njem pa upada. Izjemi sta leti 2015 in 2016, ko lahko zaznamo manjše povečanje glede na trend prejšnjih let.

	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017	2018	2019	2020
Kandidati	7	8	6	6	4	9	8	4	6	2	7
Postulanti	13	7	5	13	11	9	8	8	1	2	3
Novinci	19	18	15	12	13	13	16	12	15	8	3
Ponovinci	46	42	43	35	34	33	32	33	35	27	25
Novi člani	6	9	10	10	10	11	11	5	3	1	3
Skupaj	91	84	79	76	72	75	75	62	60	40	41

Iz pridobljenih podatkov opazimo, da se je število zaposlenih zunanjih sodelavcev laikov v samostanih povečalo s 185 leta 2010 na 293 v letu 2017. Število redovnic in redovnikov, ki so zaposleni v službah za nedoločen čas, se je s 75 leta 2010 znižalo na 31 v letu 2020. S tem je povezano tudi vprašanje gmotnega položaja redovnih družin, saj zniževanje tega števila vpliva na prihodke redovnih skupnosti in niža prihodke samostana.

	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017	2018	2019	2020
Št. zaposlenih redovnic/redovnikov skupnosti v rednih službah (zaposlitev za nedoločen čas)	75	75	70	63	62	61	58	55	47	22	31
Št. zaposlenih redovnic/redovnikov v rednih službah (honorarno)	61	56	58	55	60	53	63	57	48	7	6
Št. zunanjih laiških sodelavcev, ki sodelujejo z redovno skupnostjo (zaposleni ali honorarno)	185	208	211	213	153	227	245	271	293	122	122
Št. umrlih članov red. skupnosti	24	24	29	30	24	25	24	19	23	24	14
Št. izstopov iz reda	6	3	5	8	7	8	3	3	5	0	3

Število redovnikov in redovnic, ki delujejo v tujini ali v misijonih, se je občutno znižalo v obdobju 2010–2020: s 411 na 380, kar predstavlja 7,54% upad. V petnajsteletnem obdobju 2005–2020 je upad na tem področju 16,6%.

Zmanjševanje števila redovnic in redovnikov je evropski pojav, ki je zajel večino držav stare celine. V preglednicah v nadaljevanju predstavljamo primerjavo gibanja števila v sosednjih državah ter v tistih evropskih državah, ki z nami delijo usodo totalitarnega sistema in so družbeno primerljive s Slovenijo: na Češkem, Slovaškem in Poljskem. V letih 2005–2019 se je v Evropi zmanjšalo število moških redovnikov za 18,9 %. Največji upad beležijo na Madžarskem (–24,7 %), sledi Italija (–24,2 %). Pozitiven prirast imajo na Slovaškem (+6,1 %) in na Poljskem (+6,3 %). Ženske redovne skupnosti so utrpele največji upad članstva na Madžarskem, saj se je njihovo število prepolovilo (–51 %), sledijo Češka (–43 %), Nemčija (–42,9 %) in Avstrija (–32,6 %). V Evropi se je število redovnic v zadnjih petnajstih letih zmanjšalo s 322.995 na 216.846 oziroma za 32,9 %.

Redovniki – primerjalni pregled Evropa[1]
Država	2005	2019	%
Avstrija	1.676	1.407	-16,1
Italija	17.733	13.437	-24,2
Madžarska	498	375	-24,7
Hrvaška	889	764	-14,1
Nemčija	4.267	3.562	-16,5
Češka	612	491	-19,8
Slovaška	602	639	6,1
Poljska	6.378	6.781	6,3
Slovenija	317	273	-13,9
Evropa	59.787	48.459	-18,9

 

Redovnice – primerjalni pregled Evropa[2]
Država	2005	2019	%
Avstrija	5.041	3.398	-32,6
Italija	101.604	72.121	-29,0
Madžarska	1.262	619	-51,0
Hrvaška	3.689	3.019	-18,2
Nemčija	32.410	18.508	-42,9
Češka	1.780	1.004	-43,6
Slovaška	2.677	1.905	-28,8
Poljska	23.333	18.795	-19,4
Slovenija	633	443	-30,0
Evropa	322.995	216.846	-32,9

Stavbe
Z zmanjševanjem števila redovnic in redovnikov se zmanjšuje tudi število samostanov, ki jih potrebujejo za svoje bivanje in delovanje. V obdobju 2010–2020 se je število stavb v lasti slovenskih redovnih družin znižalo s 115 na 107, povečalo pa se je število vzgojnih ustanov z 12 na 13 ter drugih zavodov, kot so domovi za ostarele s 7 na 8. Redovne skupnosti so vzpostavile celovito mrežo domov za duhovne vaje in druga srečanja, ki na nacionalnem ozemlju ponujajo več kot 1200 ležišč.

	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017	2018	2019	2020
Št. samostanov/redovnih hiš v Sloveniji	115	116	114	115	112	106	105	100	110	109	107
Št. vzgojnih ustanov v Sloveniji (vrtci, šole, glasbene šole …)	12	12	12	12	12	13	13	10	14	13	13
Št. drugih ustanov (domovi za ostarele ipd.)	7	7	8	8	8	8	8	7	7	7	8
Št. domov za duhovne vaje	24	24	24	25	25	25	25	21	25	24	23
Št. ležišč v domovih za duhovne vaje (vsa razpoložljiva kapaciteta)	1277	1277	1287	1287	1287	1235	1201	1171	1351	1315	1265
Št. udeležencev duhovnih vaj	13171	12336	12371	12605	13115	17499	17710	17980	2201	2317	2056

 

V zadnjih petnajstih letih se je število samostanov zmanjšalo s 123 na 107, število vzgojnih zavodov se je povečalo z 9 na 13, število drugih ustanov, kot so domovi za ostarele in podobno, pa s 3 na 8; število domov za duhovne vaje je ostalo nespremenjeno.

Kulturna dediščina

Po dostopnih podatkih imajo slovenski redovi v lasti 78 objektov s statusom kulturnega spomenika, pri čemer so nekateri celo državnega pomena. Največ jih imajo frančiškani (35), sledijo minoriti (24), uršulinke (4), benediktinci (3) in jezuiti (3). Večinoma gre za samostane ali cerkve, pa tudi muzeje in knjižnice. Iz odgovorov na vprašanja za zbiranje podatkov je razvidno, da imajo štirje redovi osebo, ki se posebej ukvarja s kulturno dediščino, kot je npr. arhivar, knjižničar ali kustos.

[1] Vir: Annuarium Statisticum Ecclesiae 2019, Libreria Editrice Vaticana, 205–206; Annuarium Statisticum Ecclesiae 2019, Libreria Editrice Vaticana, 205–206.
[2] Vir: Annuarium Statisticum Ecclesiae 2019, Libreria Editrice Vaticana, 222–223; Annuarium Statisticum Ecclesiae 2019, Libreria Editrice Vaticana, 222–223.

 

---

Vir: Katoliška Cerkev