Sreda, 2. februar: Svečnica
Štirideset dni po božiču obhajamo spomin na Gospoda, ki gre s tem, ko vstopi v tempelj, svojemu ljudstvu naproti. Na krščanskem vzhodu se ta praznik imenuje prav “praznik srečanja”: gre za srečanje med Bogom otrokom, ki prinaša novost, in človeštvom v pričakovanju, ki ga predstavljata starčka v templju.
V templju se zgodi še eno srečanje, in sicer med dvema paroma: na eni strani mlada Marija in Jožef, na drugi starčka Simeon in Ana. Starčka sprejemata od mladega para, mladi par zajema od starčkov. Marija in Jožef namreč v templju najdeta korenine ljudstva in to je pomembno, saj se Božja obljuba ne uresniči individualno in v trenutku, ampak skupaj in skozi zgodovino. Prav tako najdeta korenine vere, saj vera ni pojem, ki bi se ga naučili iz knjige, ampak je umetnost življenja z Bogom, ki se je naučimo iz izkušnje tistih, ki so hodili pred nami po poti. Tako mladi par ob srečanju s starčkoma odkrije, kdo je v resnici. In starčka, proti koncu svojih dni, prejmeta Jezusa, smisel njunega življenja. V tistem srečanju mladi par vidi svoje poslanstvo in starčka uresničita svoje sanje. Vse to zato, ker je v središču srečanja Jezus.
Pogledam najprej sebe. Vse se je začelo s srečanjem z Gospodom. Iz enega srečanja in iz enega klica se je rodila pot posvečenosti. Potrebno se ga je spominjati. In če dobro pomislim, vidim, da v tistem srečanju nisem bil sam z Jezusom: tam je bilo tudi Božje ljudstvo, Cerkev, mladi in starčki, kakor v evangeliju. V njem je tudi ena zanimiva podrobnost: medtem ko mlada Marija in Jožef zvesto izpolnjujeta predpise postave – to evangelij pove štirikrat – in nikoli ne govorita, starčka Simeon in Anna prihitita in prerokujeta. Zdi se, da bi moralo biti obratno: na splošno so mladi tisti, ki z navdušenjem govorijo o prihodnosti, medtem ko ostareli ohranjajo preteklost. V evangeliju se zgodi obratno, saj prav takrat, ko se srečamo v Gospodu, pridejo Božja presenečenja.
Torej nikoli delati generacijskih izločitev, ampak se spremljati vsak dan, z Gospodom v središču. Saj če so mladi poklicani, da bi odpirali nova vrata, imajo ostareli ključe. In mladost neke ustanove je v tem, da se gre h koreninam, da se posluša ostarele. Ni prihodnosti brez tega srečanja med starimi in mladimi; ni rasti brez korenin in ni cvetenja brez novih poganjkov. Nikoli prerokovanja brez spomina, nikoli spomina brez prerokovanja; in vedno se srečati.
Danes vedno odprta ostajajo vrata trgovskih centrov in internetne povezave –; v posvečenem življenju pa naj ne bo tako: brat in sestra, ki mi ju da Bog, sta del moje zgodovine, dar, ki ga je potrebno ohranjati. Naj se ne zgodi, da bi gledali v zaslon mobilnega telefona več kot v oči brata ali da bi bili bolj usmerjeni na naše načrte kot na Gospoda. Kadar se postavijo v središče projekti, tehnike in strukture, posvečeno življenje preneha privlačiti in preneha biti sporočilno; ne cveti, ker pozablja na to, “kar ima zakopano”, namreč korenine.
Posvečeno življenje se rodi in prerodi iz srečanja z Jezusom, s takšnim, kot je: ubog, čist in pokoren.
Kako dobro nam dene, če, kakor Simeon, držimo Gospoda “v naročju”! (Lk 2,28) Ne samo v glavi in v srcu, ampak v rokah, v vsaki stvari, ki jo počnemo: v molitvi, pri delu, pri mizi, po telefonu, v šoli, z revnimi, kjerkoli. Imeti Gospoda v rokah je protistrup za osamljenost. Živeti srečanje z Jezusom je tudi zdravilo za ohromelost ustaljenosti, pomeni odpreti se vsakodnevnemu pretresanju milosti. Dopustiti, da nas Jezus sreča, pomagati drugim, da srečajo Jezusa: to je skrivnost, ki ohranja plamen duhovnega življenja živ. Je način, da se ne dovolimo posrkati v medlo življenje, v katerem prevladujejo tarnanje, zagrenjenost in neizogibna razočaranja. Srečati se v Jezusu kakor bratje in sestre, mladi in stari, da bi presegli jalovo retoriko “dobrih, starih časov”, da bi utišali besede “tukaj ni nič več prav”. Če se vsak dan srečamo z Jezusom in z brati, se srce ne usmeri v preteklost ali v prihodnost, ampak živi danes Boga v miru z vsemi.
Želim vam, da bi še danes poživili srečanje z Jezusom, tako da boste skupaj hodili Njemu naproti: to bo dalo svetlobo vašim očem in odločnost vašim korakom.
Pripravil: Ervin Mozetič
Foto: Unsplash
Obj.: M. B.
Povej naprej.
Oglejte si še
