Kardinal Hollerich o vojni v Ukrajini: Gre za morijo, vendar moramo vedno upati

Objavljeno: 01. 03. 2022

|

Kategorije: Cerkev po svetu

Kardinal Hollerich <strong>o vojni v Ukrajini</strong>: <em>Gre za morijo, vendar moramo vedno upati</em>

Kardinal Jean-Claude Hollerich, predsednik Komisije škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE), je ob koncu mednarodnega srečanja škofov in županov Sredozemlja, ki je potekalo v Firencah, za Radio Vatikan spregovoril o vojni v Ukrajini. Mednarodno skupnost je pozval, naj sprejme potrebne ekonomske ukrepe za prenehanje vojne. Tiste Ruse, ki se ne strinjajo z invazijo Ukrajine, pa vabi, naj to odprto izrazijo na ustvarjalne načine, ne da bi ogrožali lastno varnost.

Sprejeti ekonomske ukrepe, čeprav bomo čutili posledice

Na vprašanje, če je po njegovem mnenju situacija v Ukrajini nepovratna, je odgovoril: »Beseda “nepovratna” mi ni všeč. Mi moramo vedno upati. Upa pa se lahko samo, če si tudi prizadevamo za mir in pomagamo ukrajinskemu ljudstvu. Gre za izredno težko situacijo. Narediti moramo vse, kar je v naši moči, ne smemo postati fatalisti. Fatalisti ne morejo pomagati. Bog nam je dal svobodo, da si lahko prizadevamo, da bi pomagali. Zelo dobro razumem, da mednarodna skupnost ne more v Ukrajino poslati vojakov, ker bi to pomenilo začetek svetovne vojne. Vendar pa so ekonomski ukrepi, ki se jih lahko sprejme veliki in mislim, da jih je potrebno sprejeti, kljub temu, da bomo čutili posledice tudi mi; vendar pa bodo le-te v primerjavi s tem, kako trpi ukrajinsko ljudstvo, zelo majhne. Mislim, da moramo biti pripravljeni sprejeti tudi ukrepe, ki škodijo nam, da bi se lahko končala ta morija.«

Tragedija družin, ki ne vedo, če se bodo še videle

Kardinal Hollerich je zatem dejal, da ga zelo boli ob pogledu na podobe otrok in mater v zakloniščih, ki so jih možje pustili in so se šli borit, da bi branili Ukrajino. »Ko pomislim na to, kaj doživljajo te ženske in otroci, na žene, ki ne vedo, če je njihov mož še živ in če bo tudi njemu uspelo pobegniti, oziroma če bo preživel, me zelo boli. To je strašna napetost. In tudi možje, ki se bojujejo, ne vedo, če so njihove družine odšle v tujino in če so bile sprejete kot begunci; ne vedo, če bodo še kdaj videli ženo in otroke; to boli, saj Bog ni želel tega za družino in človeštvo. Bog želi, da smo skupaj, Bog želi, da bi bila ljubezen živa. To je tragedija, resnično me zelo boli.«

Povabilo Rusom, ki nasprotujejo napadu

Predsednik Komisije škofovskih konferenc Evropske unije se zaveda, da nekateri Rusi, predvsem mladi, nasprotujejo napadu na Ukrajino. Kljub temu, da je zelo nevarno, saj je bilo veliko aretiranih, pa meni, da je potrebno na različne načine izraziti svoje nestrinjanje. Te Ruse je zato povabil, naj uporabijo domišljijo, da bi na načine, ki niso najnevarnejši, izrazili svoje nestrinjanje.

Skupna izjava, prerokba upanja

Škofje in župani, ki so bili prejšnji teden zbrani na mednarodnem srečanju z naslovom »Sredozemlje kot meja miru«, so podpisali skupno izjavo. Na vprašanje, če meni, da lahko le-ta resnično vpliva na državne voditelje, vlade in mednarodne voditelje, katerim jo bodo ponudili, je kardinal Hollerich odgovoril: »Mislim, da. Ta izjava je v današnjem svetu, ob tej strašni vojni v Ukrajini, znamenje, prerokba upanja. Politiki, predstavniki držav, morajo razumeti, da se ni dovolj boriti proti krizam, ko se pokažejo, ampak se je potrebno začeti bistveno prej soočati z vzroki. In vzroki so vedno povezani z revščino, ko se ne spoštuje dostojanstva, tudi dostojanstva Božjih otrok. Skupaj z drugimi verstvi na področju Sredozemlja ter z župani, ki vodijo njihova mesta, želimo, da bi si civilna družba prizadevala za boljše delovanje, da bi mladim tega področja odprla pot v prihodnost. To je zelo pomembno.«

Pričevanje odpuščanja kot znamenja upanja

Ob koncu intervjuja pa je kardinal Hollerich povedal, da ga je na srečanju v Firencah posebej nagovorilo pričevanje enega izmed škofov iz Libanona: »Njegovi starši so bili umorjeni, ko je bil še deček. Bil je sirota, skupaj z drugimi otroki ga je sprejela njegova teta, ki je bila redovnica. Z njimi je molila, da bi se njihovo srce odprlo za odpuščanje. Odpuščanje, kot prvi odziv na smrt in na morijo, je znamenje upanja; gre v smer, ki je edina možna za vzpostavitev miru.«

 


Vir: Vatican News

Foto: Vatican News

Obj.: M. B.

Povej naprej.