Krvavi pot – trpljenje mučencev Cerkve

Sv. Avguštin je ob premišljevanju psalmov razmišljal ob vrstici: “Kličem te, Gospod, hitro mi pomagaj” in nastal je zapis o trpljenju vsega Kristusovega telesa, v katerem krvavi pot, ki ga je potil Gospod, primerja trpljenju celotne Cerkve.

 

Trpljenje vsega Kristusovega telesa

Kličem te, Gospod, hitro mi pomagaj. Tako moremo reči vsi. Ne pravim tega jaz, to govori ves Kristus v pomenu skrivnostnega telesa. Je pa to govoril tudi kot človeška oseba. Ko je živel na zemlji, je Kristus molil kot človeška oseba, molil je k Očetu kot oseba s telesom, in to tako, da je celo potil krvavi pot. Takole beremo v evangeliju: Molil je še bolj goreče in njegov pot je postal kakor kaplje krvi. Kaj pomeni ta kri iz njegovega telesa drugega kot trpljenje mučencev celotne Cerkve?

Kličem te, Gospod hitro mi pomagaj. Čuj moj glas, ko vpijem k tebi! Misliš, da je s tem klicanje pri kraju, ko praviš: Kličem te? Klical si, a nikar se ne čuti varnega. Ko je stiske konec, se klicanje neha. Če pa stiska Cerkve in celotnega Kristusovega telesa traja do konca časov, je treba reči ne le: Kličem te, hitro mi pomagaj, ampak tudi: Čuj moj glas, ko vpijem k tebi. Moja molitev naj se dviga kakor kadilo in moje roke kot ob večerni daritvi. Sleherni kristjan ve, da to običajno razumemo o naši Glavi sami. Ko se je dan nagnil, je Gospod prostovoljno daroval svoje življenje na križu, da ga znova prejme. Tudi v tem primeru smo bili simbolično v njem navzoči. Kateri del njega je visel na lesu, če ne tisti, ki ga je sprejel od nas? Kako bi se sicer moglo zgoditi, da bi Oče zapustil edinega Sina, če je z njim vred en sam Bog? Tako pa je na križ pribil našo slabost, da bi bil, kot pravi apostol, naš stari človek z njim križan, in je zaklical s človeškim glasom: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?

To torej je večerna daritev: Gospodovo trpljenje, njegov križ, daritev v naše zveličanje, Bogu prijetna žrtev. Ta večerna žrtev je v njegovem vstajenju postala jutranja daritev. Molitev iz vernega srca pa se dviga kot kadilo iznad oltarja. Vonj nobenega kadila ni prijetnejši od Gospodovega vonja: in tak vonj imajo vsi, ki verujejo.

Vemo torej – kot pravi apostol -, da je bil naš stari človek s Kristusom vred križan, da bi telo greha bilo uničeno in bi ne bili več sužnji greha.

 

---

Vir: Molitveno bogoslužje Cerkve (Iz razlage psalmov sv. Avguština, škofa, Ps 140, 4-6)

Foto: Matevž Trdan

Obj.: M. B.