Skupno pismo kardinala Grecha in msgr. Lazzara Sika duhovnikom

Kardinal Mario Grech, generalni tajnik Škofovske sinode in msgr. Lazzaro You Heung Sik, nadškof-upokojeni škof Daejeona, prefekt Kongregacije za kler, sta ob prazniku sv. Jožefa pisala vsem duhovnikom glede poklicanosti Cerkve v sinodo.

Dragi duhovniki, tukaj sva dva vaša brata, tudi midva duhovnika! Vas lahko prosiva za nekaj časa? Rada bi vam spregovorila o temi, ki nas vse zadeva!

»Božja Cerkev je poklicana v sinodo.« S temi besedami se začenja Pripravljalni dokument za sinodo 2021 – 2023. Za dve leti je vse Božje ljudstvo povabljeno k razmišljanju o temi Za sinodalno Cerkev: občestvo, soudeležba in poslanstvo. Gre za novost, ki lahko vzbudi navdušenje, pa tudi negotovost.

Vendar je bilo v »prvem tisočletju ‘hoditi skupaj’, torej uresničevati sinodalnost običajni način delovanja Cerkve.« 2. vatikanski koncil je ponovno osvetlil to razsežnost cerkvenostnega življenja, ki je tako pomembna, da je sv. Janez Krizostom lahko zatrdil: »Cerkev in sinoda sta sinonima« (Explicatio in Psalmum 149).

Vemo, da današnji svet nujno potrebuje bratstvo. Ne da bi se tega zavedal, hrepeni po Jezusu. Toda kako doseči, da bo do tega srečanja prišlo? Skupaj z vsem Božjim ljudstvom moramo prisluhniti Duhu, tako da bomo prenovili svojo vero in našli nove poti in jezike, da bomo evangelij delili s svojimi brati in sestrami. Sinodalni proces, ki nam ga predlaga papež Frančišek, ima ravno ta cilj: skupaj se odpraviti na pot, v vzajemnem poslušanju, v izmenjavi idej in načrtov, da bi pokazali pravo obličje Cerkve – gostoljubne »hiše« z odprtimi vrati – v kateri prebiva Gospod in jo oživljajo bratski odnosi.

Da ne bi zapadli v nevarnosti, na katere je opozoril papež Frančišek – to so formalizem, ki sinodo skrči na prazno geslo, intelektualizem, ki iz sinode naredi teoretično razmišljanje o problemih, in nepremičnost, ki nas prikuje na varnost naših navad, da se ne bi nič spremenilo – pomembno je odpreti srce in prisluhniti temu, kar Duh svetuje Cerkvam (prim. Apd 2,7).

Očitno nas pred to potjo lahko prevzamejo strahovi. Najprej se dobro zavedamo, da duhovniki v mnogih delih sveta že nosijo veliko pastoralno breme. In sedaj – tako se lahko zdi – se temu dodaja še dodatno »opravilo«. Bolj kot k množenju dejavnosti vas želimo opogumiti, da na svoje skupnosti pogledate s tistim kontemplativnim pogledom, o katerem govori papež Frančišek v Evangelii gaudium (št. 71), da bi odkrili številne zglede soudeležbe in izmenjave, ki že kalijo v vaših skupnostih. Sedanja škofijska faza sinodalnega procesa namreč predlaga, da »zberemo bogastvo izkustev živete sinodalnosti« (Pripravljalni dokument, 31). Prepričani smo, da jih je veliko več, kot bi se lahko zdelo na prvi pogled, morda neformalne in spontane. Kjerkoli se pozorno poslušamo, se učimo drug od drugega, cenimo darove drugih, si pomagamo in odločitve sprejemamo skupaj, je sinodalnost že v teku. Vse to moramo pozorno sprejeti in ceniti, da bomo vedno bolj razvijali tisti sinodalni slog, ki je »poseben modus vivendi et operandi Cerkve, Božjega ljudstva« (Pripravljalni dokument, 10).

Obstaja pa lahko še drug strah: če se tako poudarjata skupno duhovništvo krščenih in sensus fidei Božjega ljudstva, kaj bo z našo vlogo voditeljev in našo posebno identiteto posvečenih služabnikov? Nedvomno gre za vedno globlje odkrivanje temeljne enakosti vseh krščenih in za spodbujanje vseh vernikov k dejavnemu sodelovanju na poti in pri poslanstvu Cerkve. Tako bomo doživeli veselje, da bomo imeli ob sebi brate in sestre, ki delijo z nami odgovornost za evangelizacijo. V tem izkustvu Božjega ljudstva pa more in mora na nov način izstopiti tudi posebna karizma služabnikov, posvečenih, da služijo, posvečujejo in spodbujajo Božje ljudstvo.

V tem smislu vas prosiva za trojni prispevek aktualnemu sinodalnemu procesu:
– Storite vse, da bo pot slonela na poslušanju in na življenju Božje Besede. Papež Frančišek nas je nedavno takole spodbujal: »Navdušimo se za Sveto pismo, pustimo, da Beseda koplje v naši notranjosti, da razodene Božjo novost in vodi k ljubezni do drugih, ne da bi se naveličali« (Frančišek, Homilija za nedeljo Božje Besede, 23, januarja 2022). Brez te zakoreninjenosti v življenju Besede bomo v nevarnosti, da bi hodili v temi in naša razmišljanja bi se lahko spremenila v ideologijo. Če pa se bomo naslonili na uresničevanje Besede, bomo gradili hišo na skali (prim. Mt 7,24-27) in bomo kot učenca iz Emavsa lahko doživeli luč in presenetljivo vodenje Vstalega.
– Prizadevati si, da bo pot zaznamovana z medsebojnim poslušanjem in vzajemnim sprejemanjem. Še pred konkretnimi rezultati sta vrednoti že globok pogovor in resnično srečanje. V naših skupnostih je veliko pobud in zmožnosti, vendar so posamezniki in skupine pogosto v nevarnosti individualizma in samozadostnosti. Jezus nas s svojo novo zapovedjo spominja, da bodo po tem »vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen« (Jn 13,35). Kot pastirji lahko veliko storimo, da bo ljubezen zdravila odnose, zacelila raztrganine, ki pogosto prizadenejo tudi cerkveno tkivo, da se bo vrnilo veselje ob občutku, da smo ena sama družina, eno samo ljudstvo na potovanju, otroci istega Očeta in zato bratje med seboj, začenši z bratstvom med nami, duhovniki.
– Skrbeti, da nas pot ne vodi k samoopazovanju, ampak na spodbuja, da bomo šli naproti vsem. Papež Frančišek nam je v Evangelii gaudium izročil sanje o Cerkvi, ki se ne boji umazati si rok z vpletanjem v rane človeštva, o Cerkvi, ki hodi v poslušanju in v služenju ubogim in obrobjem. Ta dinamika »izhoda« naproti bratom, s kompasom Besede in ognjem ljubezni uresničuje veliki izvirni Očetov načrt: »da bi bili vsi eno« (Jn 17,21). V svoji zadnji okrožnici Fratelli tutti nas papež Frančišek prosi, naj si za to prizadevamo skupaj z brati in sestrami drugih Cerkva, z verniki drugih verstev in z vsemi ljudmi dobre volje. Vesoljno bratstvo in ljubezen torej brez izključevanja, ki mora objeti vse in vsakogar. Kot služabniki Božjega ljudstva smo v privilegiranem položaju, da zagotovimo, da to ne bo ostalo nejasna in splošna usmeritev, ampak da se uresniči tam, kjer živimo.

Dragi bratje duhovniki, prepričana sva, da boste na podlagi teh prednostnih nalog odkrili tudi način za oživitev posebnih pobud glede na potrebe in možnosti, ker je sinodalnost v resnici Boži klic za Cerkev tretjega tisočletja. Hoja v tej smeri ne bo brez vprašanj, naporov in prekinitev, vendar lahko zaupamo, da nam bo stokratno povrnjeno v bratstvu in v sadovih evangeljskega življenja. Pomislimo samo na prvo sinodo v Jeruzalemu (prim. Apd 15). Kdo ve, koliko truda je bilo v ozadju! Vendar vemo, kako odločilen je bil ta trenutek za nastajajočo Cerkev.

Zaključimo to pismo z dvema odlomkoma iz Pripravljalnega dokumenta, ki nas bosta lahko navdihovala in spremljala skoraj kot priročnik.

»Sposobnost predstavljanja drugačne prihodnosti Cerkve in njenih institucij v skladu s poslanstvom, ki ga je prejela, je v veliki meri odvisna od odločitve, da sprožimo procese poslušanja, dialoga in skupnega razločevanja, v katerih lahko vsakdo sodeluje in da svoj prispevek.« (št. 9).

»Spomnimo, da cilj sinode in torej tudi tega posvetovanja ni pripravljanje dokumentov, ampak »zagotoviti, da bodo vzklile sanje, da se bodo prebudile prerokbe in videnja, da bodo vzcvetela upanja, da se bo spodbudilo zaupanje, obvezale rane, spletli odnosi, prebudila zarja upanja, da se bomo učili drug od drugega in ustvarjali pozitivno predstavo, ki naj razsvetli um, ogreje srce in vrne moč rokam’« (št. 32).

Ko se vam zahvaljujeva za vašo pozornost, vam zagotavljava svojo molitev in vam in vašim skupnostim voščiva veselo in rodovitno sinodalno pot. Vedite, da sva vam blizu in na poti z vami! Po naju pa sprejmite tudi hvaležnost papeža Frančiška, ki ste mu zelo blizu.

Vsakega izmed vas izročava blaženi Devici Mariji dobre poti in vas prisrčno pozdravljava v Gospodu Jezusu.

Mario kard. Grech, generalni tajnik Škofovske sinode

+ Lazzaro You Heung Sik, nadškof-upokojeni škof Daejeona, prefekt Kongregacije za kler

 

---

Vir: Vatican News

Foto: Vatican News

Obj.: M. B.